11.06.2026
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da se je prav zdaj odprlo časovno in politično okno priložnosti, ki ga ne smemo zamuditi, saj bi njegovo zaprtje lahko privedlo do ponovnega vstopa regije v cikel dolgotrajne nestabilnosti, institucionalne šibkosti in geopolitične razdrobljenosti, s tveganjem dolgoročne distance od evropske perspektive in strateške integracije v Evropsko unijo.
08.06.2026
Evropske naložbe na Kitajskem, pa tudi partnerstva z državami Bližnjega vzhoda, kažejo, da prihodnost svetovne trgovine ne bo temeljila na izolaciji in protekcionizmu, temveč na upravljani soodvisnosti, kjer bodo tarife, predpisi in tehnološki standardi postali pogajalska orodja in filtri kakovosti, ne pa absolutne ovire. Za podjetja to pomeni nujnost izgradnje odpornih, večpolarnih vrednostnih verig z operativno redundanco in lokalizacijo ključnih kompetenc.
04.06.2026
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da bo Kosovo brez temeljne spremembe politične logike delovanja – od politike konfrontacije k politiki kompromisa in institucionalnega sodelovanja – ostalo v stanju »permanentne volilne krize« z omejeno zmožnostjo pospešitve reform in napredka k članstvu v Evropski uniji in Natu, kljub nadaljnji podpori ključnih zahodnih partnerjev.
03.06.2026
Ključno vprašanje ostaja, ali se bo Bosna in Hercegovina premaknila proti samozadostni in delujoči državi ali bo dolgoročno ostala v območju mednarodno upravljane stabilnosti, z občasno uporabo mehanizmov sankcij kot instrumenta za uravnavanje političnega vedenja. V tem smislu se OHR ne zdi niti končna rešitev niti vir problema, temveč simptom nedokončane mednarodno-notranjepolitične ureditve brez jasno opredeljene končne faze.
02.06.2026
IFIMES ocenjuje, da se Evropska unija sooča z jasno izbiro: ali bo razvila fleksibilen in funkcionalen integracijski model, ki bo omogočil hitrejšo vključitev Zahodnega Balkana s prilagojenimi institucionalnimi ureditvami, ali pa bo regija ostala v dolgoročnem območju negotovosti, izpostavljena povečanemu vplivu Ruske federacije, Kitajske in drugih globalnih akterjev.
01.06.2026
Vučićev večdnevni in simbolno izjemno pomemben obisk Pekinga maja 2026 je še okrepil dojemanje Srbije kot najpomembnejše strateške partnerice Kitajske na Zahodnem Balkanu. Hkrati je pokazal ambicijo Beograda, da deluje kot most med Vzhodom in Zahodom, ne pa kot geopolitični akter, ki se trajno priklanja eni strani. V kontekstu pospešenega oblikovanja večpolarnega mednarodnega reda, se Srbija vse bolj pozicionira kot država, ki uporablja doktrino strateškega uravnoteženja...
29.05.2026
Hkrati se je Zahodni Balkan znašel v izjemnem strateškem položaju sredi globalne preusmeritve trgovine. Proces širitve EU je dobil izjemen zagon. Politično je bila širitev ponovno v središču dnevnega reda. Evropa in svet sta se znebila iluzije, da je varnost samoumevna. Širitev ni več zgolj tehnični postopek, temveč strateški odziv, ki povečuje verjetnost ohranjanja stabilnosti, krepi gospodarski potencial in zagotavlja potrebno odpornost v primeru konflikta.
29.05.2026
Odgovornost za stabilizacijo je na domačih akterjih, pa tudi na mednarodni skupnosti z doslednim in uravnoteženim sodelovanjem. V nasprotnem primeru Kosovo tvega vstop v dolgoročen cikel političnih kriz z vse izrazitejšimi posledicami za notranjo in zunanje politiko.
25.05.2026
Oba modela – beloruski in pakistanski – dokazujeta, da lahko srednja sila hkrati vzdržuje funkcionalne odnose z velikimi silami, ne da bi vstopala v ekskluzivne bloke. Ta zmogljivost ne temelji na ideološki usklajenosti, temveč na institucionalni predvidljivosti, ki gradi zaupanje, načelni nevtralnosti, ki omogoča dostop vsem stranem, in strateški zmogljivosti, ki zagotavlja, da diplomatska pobuda ne bo dojeta kot šibkost, temveč kot izbira suverene sile.
23.05.2026
Evropa se ne oborožuje zgolj kot odgovor na neposredne grožnje, temveč kot odziv na strukturno preobrazbo mednarodnega sistema. V svetu, kjer zunanja jamstva postajajo negotova, varnosti ni več mogoče prenesti –treba jo je prevzeti.
21.05.2026
Od Washingtona do Berlina, od Bruslja do Varšave, se nekoč stabilna arhitektura zahodnih partnerstev trese pod težo nove, konfrontacijske logike. V središču te preobrazbe je ameriški predsednik Trump, ki v svoji drugi administraciji ne le reciklira stare spore z Evropo, temveč jih radikalizira do te mere, da povzroča geopolitično razkol. V zadnjih tednih so napovedi novih tarif, ostri diplomatski napadi na evropske voditelje…
18.05.2026
Ali bomo videli kakšno frakcijo ZDA, ki bo rekla »Dovolj je dovolj in nehaj!«. Bolj verjetno je, da bomo morali počakati nekaj mesecev do vmesnih volitev. Medtem bodo ljudje v Gazi in na Zahodnem bregu, ne glede na to, kaj ZN in Evropejci morda čutijo in govorijo, še vedno čutili bolečino, ki jo je povzročila IDF. Kaj se je zgodilo s Trumpovo mirovno pobudo za prebivalce Gaze, za katero je menil, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, med drugimi takimi pobudami?
