10.12.2025

Zmaga stranke LVV in Albina Kurtija bi lahko stabilizirala Kosovo, okrepila institucionalni okvir in omogočila nadaljevanje reform, sprejetje proračuna za leto 2026 in pospešitev procesa evropske integracije. Hkrati obstaja tveganje, da bodo drugi politični akterji in manjšinske skupnosti ostali nezadovoljni, kar bi lahko poglobilo polarizacijo in povzročilo dodatne napetosti. Regionalni in mednarodni vplivi še naprej igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju volilnih rezultatov in povolilnih koalicij.

08.12.2025

Srbija se je izkazala za stabilnega in predvidljivega akterja, sposobnega uravnotežiti med Vzhodom in Zahodom, okrepiti svojo regionalno vlogo in ostati zavezanega evropskemu povezovanju, hkrati pa ohraniti svojo strateško avtonomijo. Z vstopom v leto 2026 se država sooča z novimi političnimi in gospodarskimi izzivi, a tudi s pomembnimi priložnostmi za nadaljnjo utrditev stabilnosti, okrepitev institucij in izboljšanje svojega mednarodnega položaja.

05.12.2025

Bližnji vzhod in Severna Afrika sta postala poligon za večpolarni red. Tu se križajo nove oblike moči: gospodarska, energetska, tehnološka in informacijska. Tudi tukaj se posredno oblikujejo parametri evropske varnosti. Regija ni več zgolj predmet tekmovanja velikih sil, temveč avtonomen akter, ki je sposoben vplivati na svetovne trende.

02.12.2025

Analiza izzivov digitalne suverenosti kaže, da se zunanja politika enaindvajsetega stoletja odmika od tradicionalne diplomacije k bolj kompleksni arhitekturi, v kateri so tehnološke infrastrukture, globalni standardi, tokovi podatkov in regulativne zmogljivosti tesno povezani. Za majhne države – vključno z Albanijo in državami Zahodnega Balkana – ta dinamika ne ustvarja le strukturnih ranljivosti, temveč tudi nove priložnosti za strateško pozicioniranje...

30.11.2025

Delni umik ameriških čet iz Romunije predstavlja preizkus geopolitične jasnosti. Ne gre za izgubo zaščite, temveč za priložnost za strateški premislek. Poudarja, da Romunija bolj kot kdaj koli prej potrebuje lasten strateški kompas – celostno vizijo obrambnih, gospodarskih in diplomatskih ciljev.

29.11.2025

Izkušnje ukrajinske vojne so pokazale, da energetska varnost zahteva strateško načrtovanje, dolgoročne naložbe in prilagodljivo oblikovanje politik. Uspeh na tem področju zahteva poglobljeno razumevanje medsebojnega vpliva tehnologije, gospodarstva, geopolitike in mednarodnega sodelovanja.

26.11.2025

Če geopolitične lekcije poudarjajo strukturne preobrazbe svetovnega reda, vojaške lekcije osvetljujejo konkretne načine, kako se te preobrazbe kažejo na bojišču, in praktične spoznanja, ki jih je mogoče izluščiti iz soočenja med Rusijo in Ukrajino.

23.11.2025

Pobuda Komisije za razvoj lastnih analitičnih zmogljivosti ne predstavlja poskusa centralizacije evropskega vohunjenja, temveč prizadevanja za posodobitev kulture strateškega predvidevanja v Uniji. V dobi hibridnih groženj, manipulacije z informacijami in kibernetskih napadov postaja sposobnost hitrega razumevanja in integracije podatkov iz več virov temeljna sestavina evropske odpornosti.

20.11.2025

Dokler bodo politične razmere v Bosni in Hercegovini nestabilne, zaznamovane z manjšimi in večjimi krizami, je obstoj in delovanje institucije visokega predstavnika mednarodne skupnosti (OHR) nujen.

19.11.2025

Zmaga Karana bi pomenila nadaljevanje obstoječe politike destabilizacije in konfrontacije z državnimi institucijami in mednarodnim dejavnikom. Nasprotno pa bi zmaga Branka Blanuše odprla prostor za institucionalno preoblikovanje, zmanjšala napetosti in okrepila zaupanje v državne mehanizme, tako v RS kot v Bosni in Hercegovini, ter napovedala odločen boj proti kriminalu in korupciji.

17.11.2025

Demokracija ni dokončna oblika organizacije, temveč stanje kolektivne jasnosti. Ne pripada institucijam, temveč ljudem, ki se vsak dan odločijo, da se ne bodo odpovedali razumu in spodobnosti. Skupnost postane resnično svobodna ne takrat, ko ima popolne zakone, temveč ko ustvarja ljudi, ki ne potrebujejo strahu, da bi bili pravični.

14.11.2025

Politika Donalda Trumpa to paradigmo dodatno krepi: njegova osredotočenost na majhne in srednje velike države, s prepoznavanjem njihovega potenciala za oblikovanje mednarodnih tokov in regionalne stabilnosti, kaže, da prav ti »tihi akterji« pogosto prinašajo največje rezultate pri gradnji stabilnega in optimističnega svetovnega reda.