Raziskave

13.08.2025

Napad na Moskvo – med strateškim obupom in ravnotežjem s silo

Temeljno vprašanje, ki se iz tega poraja, je, ali je ta novi pristop – pri katerem eskalacija postane sredstvo za deeskalacijo – mogoče šteti za racionalno rešitev ali le za pretvezo za večje geopolitične spremembe. Če gre za rešitev, potem pomeni prevzem strateškega tveganja kot legitimnega instrumenta pogajanj in potrditev mednarodnega reda. V tej logiki bi napad na Moskvo postal ne le mogoč, ampak tudi nujen – ne za uničenje.

08.08.2025

Mednarodno priznanje Palestine: politični marketing ali resnična sprememba?

Palestinsko ljudstvo si zasluži pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in odgovoren dialog lahko prineseta trajen mir.

04.08.2025

Elementi organiziranega kriminala in uporaba mreže Haqqani v Afganistanu in Pakistanu

Ustanovitev mreže Haqqani lahko pripišemo devetdesetim letom prejšnjega stoletja, ko je bila odporniška skupina tesno povezana z mudžahedinskim odporom, da bi se borila proti sovjetsko nadzorovanemu Afganistanu. Čeprav je mrežo Haqqani enostavno opredeliti kot kriminalni upor ali vstajo, ki ne dosega ravni revolucije, je pomembno upoštevati, da so mudžahedini in mreža Haqqani prejemali orožje in sredstva iz ZDA prek pakistanskih obveščevalnih služb, da bi premagali skupnega sovražnika Sovjetsko zvezo.

29.07.2025

Ko preteklost molči: zgodovinska apatija mlajše generacije in izziv ponovnega prebujanja kolektivne zavesti

Nenazadnje je zgodovina več kot le preteklost. Je ogledalo, v katerem se lahko vidimo, orodje za razumevanje sedanjosti in gradnjo boljše prihodnosti. Če mladi ne bodo več brali zgodovine, tvegamo, da bomo ustvarili generacije, ki se ne poznajo in so slepe za cikle krivic, sovraštva in ponavljanja tragedij. »Za narod zgodovina ni le preteklost, ampak tudi pot v prihodnost. Pozabljanje nanjo je samomor identitete,« opozarja Ismail Kadare v svojem delu »Nesoglasje«.

22.07.2025

Geopolitika v dobi sprememb: Evrazija v središču ameriške politike skozi sodelovanje med Minskom, Abu Dabijem in Washingtonom

Politika ameriške administracije jasno odraža strateški premik, ki temelji na pragmatizmu in realpolitiki. Za razliko od prejšnjih administracij, ki so se pogosto zatekale k uvedbi sankcij in politični izolaciji, sedanji pristop poudarja dialog, spoštovanje suverenosti in uresničitev skupnih interesov. Ta politika predstavlja osvežitev v ameriški zunanji politiki in ponuja novo priložnost za trajno partnerstvo, ki bo prispevalo k stabilnosti, blaginji in konstruktivnemu dialogu znotraj evrazijske regije.

19.07.2025

Bližnji vzhod – kje in kdaj naprej?

Potrebna je rešitev z dvema državama, pravičnost za Palestince, 10-letno obdobje predaje z majhno skupino uglednih, empatičnih oseb, ki bi pomagale državi v nastajanju z določenimi mejami, ki ni odvisna od Izraela. ZDA bi morale igrati pomembno vlogo, prav tako EU in drugi arabski sosedje. Trump bi lahko kot del rešitve celo predstavil svojo idejo o bližnjevzhodni rivieri. Na ta način bi lahko resnično pokazal svoje mirovne namere.

12.07.2025

Vrh BRICS Rio de Janeiro 2025: Nov zagon za multipolarnost?

Vrh odraža utrjevanje BRICS kot alternativnega, a previdnega pola, brez radikalnih korakov. Dogodek pomeni premik od ideološke retorike k praktičnim ukrepom za izgradnjo gospodarske, finančne in tehnološke avtonomije.

08.07.2025

Srbija 2025: Vučićev samokritični obrat - priložnost za izhod iz trenutne situacije?

Srbsko-bošnjaški odnosi so še vedno obremenjeni s preteklostjo, vendar niso brezupni. Pot do sprave zahteva politični pogum, moralno jasnost in vizijo skupne prihodnosti. Brez tega obstaja tveganje, da bo preteklost nenehno ustvarjala nove delitve. Predolgo ukvarjanje z zgodovinskimi frustracijami lahko vodi v politično inercijo in izgubo ključnih priložnosti za stabilnost in blaginjo tako za Srbe kot za Bošnjake.

01.07.2025

Medijska konstrukcija grožnje: latinskoameriška skupnost kot grešni kozel, da bi »Amerika spet postala velika«

Predsodke do latinskoameriških priseljencev v ZDA med prvo Trumpovo kampanjo je omogočila globoko zakoreninjena sistematična diskriminacija, ki je obstajala že pred njegovim nastopom funkcije. Zgodovinski vzorci izkoriščanja delovne sile s programom Bracero, repatriacijo (takšno operacijo) in kulturno izključitvijo, kot je pomanjkanje jezikovne in kulturne vključenosti v filme in novice, so postavili temelje za to, da so državljani postali dovzetni za neresnične pripovedi, in pokazali, da ravnanje...

28.06.2025

Srečanje Nata v Haagu in najnovejši dogodki v mednarodnem varnostnem okolju: sklepi in lekcije za vojaške in obveščevalne službe

Na srečanje Nata v Haagu leta 2025 so močno vplivali ameriški napadi na iranske jedrske objekte, ki so okrepili svetovne napetosti in poudarili krhkost mednarodne varnosti. Sprejete odločitve, od krepitve kolektivne obrambe do intenzivnejšega obveščevalnega sodelovanja, odražajo prizadevanja Nata za prilagajanje nestanovitnemu strateškemu okolju. Srečanje v Haagu ponovno potrjuje Nato kot temelj evroatlantske varnosti.

24.06.2025

Belorusija - ZAE 2025: Sinergija dveh vizionarskih voditeljev: strateško partnerstvo med Belorusijo in Združenimi arabskimi emirati

Sodelovanje med Belorusijo in ZAE odpira nove priložnosti za medregionalno trgovino, naložbe in razvoj infrastrukture ter deluje kot most med trgi Evrope, Azije in Bližnjega vzhoda. S skupnimi projekti in strateškimi naložbami ti dve državi gradita trdne temelje za dolgoročno gospodarsko stabilnost in blaginjo.

23.06.2025

Konferenca OZN o oceanih 2025 ¬- majhni otoški in arhipelaški narodi obujajo duh Beograda iz leta 1961

Oceani niso zgolj modre meje. So vezivno tkivo človeške civilizacije – rešilne bilke za narode, katerih preživetje, identiteto in kontinuiteto oblikuje njihova tesna bližina morja. Nikjer to ni bolj otipljivo kot med majhnimi otoškimi državami v razvoju (SIDS) ter obsežno obalo in arhipelaškimi državami globalnega juga.