03.06.2026
Ključno vprašanje ostaja, ali se bo Bosna in Hercegovina premaknila proti samozadostni in delujoči državi ali bo dolgoročno ostala v območju mednarodno upravljane stabilnosti, z občasno uporabo mehanizmov sankcij kot instrumenta za uravnavanje političnega vedenja. V tem smislu se OHR ne zdi niti končna rešitev niti vir problema, temveč simptom nedokončane mednarodno-notranjepolitične ureditve brez jasno opredeljene končne faze.
02.06.2026
IFIMES ocenjuje, da se Evropska unija sooča z jasno izbiro: ali bo razvila fleksibilen in funkcionalen integracijski model, ki bo omogočil hitrejšo vključitev Zahodnega Balkana s prilagojenimi institucionalnimi ureditvami, ali pa bo regija ostala v dolgoročnem območju negotovosti, izpostavljena povečanemu vplivu Ruske federacije, Kitajske in drugih globalnih akterjev.
01.06.2026
Vučićev večdnevni in simbolno izjemno pomemben obisk Pekinga maja 2026 je še okrepil dojemanje Srbije kot najpomembnejše strateške partnerice Kitajske na Zahodnem Balkanu. Hkrati je pokazal ambicijo Beograda, da deluje kot most med Vzhodom in Zahodom, ne pa kot geopolitični akter, ki se trajno priklanja eni strani. V kontekstu pospešenega oblikovanja večpolarnega mednarodnega reda, se Srbija vse bolj pozicionira kot država, ki uporablja doktrino strateškega uravnoteženja...
29.05.2026
Hkrati se je Zahodni Balkan znašel v izjemnem strateškem položaju sredi globalne preusmeritve trgovine. Proces širitve EU je dobil izjemen zagon. Politično je bila širitev ponovno v središču dnevnega reda. Evropa in svet sta se znebila iluzije, da je varnost samoumevna. Širitev ni več zgolj tehnični postopek, temveč strateški odziv, ki povečuje verjetnost ohranjanja stabilnosti, krepi gospodarski potencial in zagotavlja potrebno odpornost v primeru konflikta.
29.05.2026
Odgovornost za stabilizacijo je na domačih akterjih, pa tudi na mednarodni skupnosti z doslednim in uravnoteženim sodelovanjem. V nasprotnem primeru Kosovo tvega vstop v dolgoročen cikel političnih kriz z vse izrazitejšimi posledicami za notranjo in zunanje politiko.
25.05.2026
Oba modela – beloruski in pakistanski – dokazujeta, da lahko srednja sila hkrati vzdržuje funkcionalne odnose z velikimi silami, ne da bi vstopala v ekskluzivne bloke. Ta zmogljivost ne temelji na ideološki usklajenosti, temveč na institucionalni predvidljivosti, ki gradi zaupanje, načelni nevtralnosti, ki omogoča dostop vsem stranem, in strateški zmogljivosti, ki zagotavlja, da diplomatska pobuda ne bo dojeta kot šibkost, temveč kot izbira suverene sile.
23.05.2026
Evropa se ne oborožuje zgolj kot odgovor na neposredne grožnje, temveč kot odziv na strukturno preobrazbo mednarodnega sistema. V svetu, kjer zunanja jamstva postajajo negotova, varnosti ni več mogoče prenesti –treba jo je prevzeti.
21.05.2026
Od Washingtona do Berlina, od Bruslja do Varšave, se nekoč stabilna arhitektura zahodnih partnerstev trese pod težo nove, konfrontacijske logike. V središču te preobrazbe je ameriški predsednik Trump, ki v svoji drugi administraciji ne le reciklira stare spore z Evropo, temveč jih radikalizira do te mere, da povzroča geopolitično razkol. V zadnjih tednih so napovedi novih tarif, ostri diplomatski napadi na evropske voditelje…
18.05.2026
Ali bomo videli kakšno frakcijo ZDA, ki bo rekla »Dovolj je dovolj in nehaj!«. Bolj verjetno je, da bomo morali počakati nekaj mesecev do vmesnih volitev. Medtem bodo ljudje v Gazi in na Zahodnem bregu, ne glede na to, kaj ZN in Evropejci morda čutijo in govorijo, še vedno čutili bolečino, ki jo je povzročila IDF. Kaj se je zgodilo s Trumpovo mirovno pobudo za prebivalce Gaze, za katero je menil, da si zasluži Nobelovo nagrado za mir, med drugimi takimi pobudami?
17.05.2026
V naših življenjskih izkušnjah se danes dogaja tektonski premik – poleg vzpona regionalizma in minilateralizma smo priča nastopu umetne inteligence (AI). IBM jo definira kot »tehnologijo, ki računalnikom in strojem omogoča simulacijo človeškega učenja, razumevanja, reševanja problemov, odločanja, ustvarjalnosti in avtonomije«. Pravno sklepanje in izvajanje pravičnosti ostajata ena najbolj temeljnih nalog človeške družbe, saj dajeta ton vladanju in veri ljudi v institucije.
13.05.2026
Mednarodni inštitut IFIMES meni, da je ključna značilnost Srbije ohranjanje ravnovesja med različnimi geopolitičnimi in notranjimi pritiski, kar podaljšuje njen prehodni politični in gospodarski značaj, hkrati pa pušča prostor za različne scenarije nadaljnjega strateškega razvoja.
09.05.2026
Navsezadnje se razdrobljenosti ne sme gledati kot začasne motnje, temveč kot strukturno stanje, ki oblikuje svetovne energetske, gospodarske in podnebne poti. Naj zaključim s poudarkom, da ostaja negotovost visoka in da bo veliko odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih tednih in mesecih. Vendar pa je že zdaj jasno, da se bodo posledice tega konflikta razširile daleč preko regije – preoblikovale bodo svetovne energetske trge, gospodarske poti in podnebne strategije za prihodnja leta.
