20.12.2025

Trump je sporočil, da je Rusiji mirovni načrt všeč, vendar čaka na ukrajinski odgovor. Voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije so se nedavno sestali s predsednikom Zelenskim, to srečanje pa se v Bruslju nadaljuje z EU, na podlagi katere bo sestavljena njihova revizija mirovnega načrta.

17.12.2025

Nova ameriška doktrina spodbuja neposredne, transparentne odnose, močne voditelje in države, ki imajo notranjo stabilnost in predvidljivo strategijo zunanje politike. Srbija se popolnoma ujema s tem konceptom. Kot največja in najbolj stabilna država na Zahodnem Balkanu, z razvitimi državnimi institucijami in jasno vizijo razvoja, Srbija predstavlja naravnega in zanesljivega partnerja za Združene države v jugovzhodni Evropi.

16.12.2025

Srbija in Belorusija sta zgled držav, ki s premišljenim in pragmatičnim pristopom krepita regionalno stabilnost in odpirata kanale za mednarodno sodelovanje. Delujeta kot mostova med velikimi silami, kar omogoča predvidljivost v gospodarstvu, diplomaciji in varnostnih vprašanjih ter zagotavlja temelje za dolgoročni razvoj svojih regij.

14.12.2025

Medmorje ni alternativa Natu ali EU, temveč dopolnilna komponenta, ki lahko okrepi vzhodni bok in zmanjša strukturne odvisnosti. Za Romunijo predstavlja dvojni izziv: obvladovanje geopolitičnih pritiskov in hkrati spreminjanje geografske ranljivosti v strateško prednost.

10.12.2025

Zmaga stranke LVV in Albina Kurtija bi lahko stabilizirala Kosovo, okrepila institucionalni okvir in omogočila nadaljevanje reform, sprejetje proračuna za leto 2026 in pospešitev procesa evropske integracije. Hkrati obstaja tveganje, da bodo drugi politični akterji in manjšinske skupnosti ostali nezadovoljni, kar bi lahko poglobilo polarizacijo in povzročilo dodatne napetosti. Regionalni in mednarodni vplivi še naprej igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju volilnih rezultatov in povolilnih koalicij.

08.12.2025

Srbija se je izkazala za stabilnega in predvidljivega akterja, sposobnega uravnotežiti med Vzhodom in Zahodom, okrepiti svojo regionalno vlogo in ostati zavezanega evropskemu povezovanju, hkrati pa ohraniti svojo strateško avtonomijo. Z vstopom v leto 2026 se država sooča z novimi političnimi in gospodarskimi izzivi, a tudi s pomembnimi priložnostmi za nadaljnjo utrditev stabilnosti, okrepitev institucij in izboljšanje svojega mednarodnega položaja.

05.12.2025

Bližnji vzhod in Severna Afrika sta postala poligon za večpolarni red. Tu se križajo nove oblike moči: gospodarska, energetska, tehnološka in informacijska. Tudi tukaj se posredno oblikujejo parametri evropske varnosti. Regija ni več zgolj predmet tekmovanja velikih sil, temveč avtonomen akter, ki je sposoben vplivati na svetovne trende.

02.12.2025

Analiza izzivov digitalne suverenosti kaže, da se zunanja politika enaindvajsetega stoletja odmika od tradicionalne diplomacije k bolj kompleksni arhitekturi, v kateri so tehnološke infrastrukture, globalni standardi, tokovi podatkov in regulativne zmogljivosti tesno povezani. Za majhne države – vključno z Albanijo in državami Zahodnega Balkana – ta dinamika ne ustvarja le strukturnih ranljivosti, temveč tudi nove priložnosti za strateško pozicioniranje...

30.11.2025

Delni umik ameriških čet iz Romunije predstavlja preizkus geopolitične jasnosti. Ne gre za izgubo zaščite, temveč za priložnost za strateški premislek. Poudarja, da Romunija bolj kot kdaj koli prej potrebuje lasten strateški kompas – celostno vizijo obrambnih, gospodarskih in diplomatskih ciljev.

29.11.2025

Izkušnje ukrajinske vojne so pokazale, da energetska varnost zahteva strateško načrtovanje, dolgoročne naložbe in prilagodljivo oblikovanje politik. Uspeh na tem področju zahteva poglobljeno razumevanje medsebojnega vpliva tehnologije, gospodarstva, geopolitike in mednarodnega sodelovanja.

26.11.2025

Če geopolitične lekcije poudarjajo strukturne preobrazbe svetovnega reda, vojaške lekcije osvetljujejo konkretne načine, kako se te preobrazbe kažejo na bojišču, in praktične spoznanja, ki jih je mogoče izluščiti iz soočenja med Rusijo in Ukrajino.

23.11.2025

Pobuda Komisije za razvoj lastnih analitičnih zmogljivosti ne predstavlja poskusa centralizacije evropskega vohunjenja, temveč prizadevanja za posodobitev kulture strateškega predvidevanja v Uniji. V dobi hibridnih groženj, manipulacije z informacijami in kibernetskih napadov postaja sposobnost hitrega razumevanja in integracije podatkov iz več virov temeljna sestavina evropske odpornosti.