Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. V članku »Nova geometrija inovacij: Kitajska pot od obrobne postojanke do tehnološkega jedra globalnih sprememb«, lastnik blagovne znamke Creative Tower in strokovnjak za mednarodne odnose Paweł Gałecki preučuje preobrazbo Kitajske iz »svetovne tovarne« v globalno središče inovacij in poudarja, kako multinacionalne korporacije, kot sta Royal Philips in Robert Bosch GmbH, vse bolj obravnavajo kitajske ekosisteme kot ključna središča za tehnološki razvoj, raziskave in prilagodljive rešitve. Analiza poudarja tudi vzpon večpolarnega svetovnega gospodarstva, v katerem Kitajska skupaj s partnerji, kot sta Saudova Arabija in Evropska unija, preoblikuje globalne dobavne verige, inovacijska omrežja in strateško gospodarsko sodelovanje.
Globalna gospodarska arhitektura doživlja eno najpomembnejših preobrazb po industrijski revoluciji, njen epicenter pa se premika iz zahodnih središč odločanja v dinamične azijske ekosisteme. Kitajska, ki je bila v gospodarski zavesti zadnja štiri desetletja dojeta predvsem kot »svetovna tovarna« – kraj poceni proizvodnje, množičnega izvoza in globalne dobave komponent – se vztrajno razvija proti modelu, ki temelji na znanju, raziskavah in razvoju ter soustvarjanju tehnologije. Ta temeljna metamorfoza ni zgolj posledica naravnega gospodarskega cikla, temveč rezultat premišljene, dolgoročne državne strategije, ki jo podpira naraščajoče zaupanje mednarodnih korporacij, akademskih ustanov in geopolitičnih partnerjev z različnih celin. Izjave voditeljev globalnih tehnoloških korporacij, strategov in raziskovalnih strokovnjakov jasno kažejo, da je narativ o Kitajski kot zgolj montažnem mestu prepuščen zgodovini. Nadomestila jo je resničnost, v kateri Peking, Šanghaj, Suzhou in Shenzhen postajajo laboratoriji prihodnosti, kjer se rojevajo rešitve, ki se nato izvažajo na trge Evrope, Severne Amerike, Afrike in Bližnjega vzhoda. Ta premik ima posledice za poslovne modele, arhitekturo dobavne verige, regulativne standarde in dolgoročne strategije konkurenčnosti.
Royal Philips, nizozemski konglomerat z več kot stoletno prisotnostjo na kitajskem trgu, je odličen primer strateške evolucije. Izvršni direktor podjetja Roy Jakobs je nedavno nedvoumno izjavil, da se je Kitajska iz ključnega trga preobrazila v eno od globalnih središč inovacij. Ta trditev ni marketinška trditev, temveč odraz globoko zakoreninjene operativne strategije, katere steber je slogan »Na Kitajskem, za Kitajsko, za svet«. Philips je v Srednjem cesarstvu zgradil celovito vrednostno verigo: od naprednih raziskav in razvoja, prek proizvodnje, komercialnih operacij, prodaje in storitev do strateških partnerstev znotraj lokalnega zdravstvenega ekosistema. Skupina je lani napovedala ustanovitev Kitajskega sedeža za raziskave in inovacije v Pekingu, ki deluje kot koordinator regionalnih centrov za raziskave in razvoj ter pospeševalec lokalizacije medicinskih rešitev. Hkrati obrat v Suzhouju združuje funkcije raziskav in razvoja, proizvodnjo in globalni izvoz, medtem ko je Shenyang specializiran za razvoj računalniške tomografije in služi kot globalni inovacijski center na tem področju. Takšna geografska in funkcionalna porazdelitev kompetenc kaže, da je Kitajska prenehala biti obrobna postojanka in postala tehnološko jedro, ki ustvarja vrednost za več kot sto držav, kjer Philips ponuja svoje storitve.
Jakobs je poudaril, da obsežen kitajski trg in hitro razvijajoča se digitalna infrastruktura ustvarjata edinstvene pogoje za skaliranje inovacij, kar je ključnega pomena za sektor medicinske tehnologije, kjer lahko čas uvajanja in dostopnost rešitev določata življenja pacientov. Kitajski zdravstveni sektor trenutno doživlja kvalitativno preobrazbo: od modelov, ki temeljijo na obsegu in reaktivnem zdravljenju bolezni, k proaktivnemu upravljanju zdravja, personalizaciji terapije in neprekinjeni diagnostiki. Umetna inteligenca deluje kot katalizator pri tej metamorfozi, saj omogoča obdelavo velikih medicinskih naborov podatkov, optimizacijo bolnišničnih procesov in razvoj telemedicine. Z združevanjem globalnih zmogljivosti korporacij s kitajsko hitrostjo prilagajanja in skalabilnostjo rešitev, namerava Philips poglobiti sodelovanje na področju digitalnega zdravja, rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci, medicinskega slikanja in zelenega zdravstva. Globoko ukoreninjenje v lokalnem ekosistemu, okrepljeno z naložbami v izgradnjo zmogljivosti zdravstvenega osebja in usklajevanjem s kitajskimi političnimi okviri za trajnostni razvoj, postaja strateška izbira, ki podjetju omogoča, da ostane odporno in vpliva tako lokalno kot globalno.
Vzporedna, a enako pomembna preobrazba je opažena v avtomobilskem sektorju, kjer Robert Bosch GmbH v Kitajski ne vidi le največjega in najbolj dinamičnega trga na svetu, temveč predvsem ključni vir tehnoloških inovacij. Markus Heyn, član upravnega odbora in predsednik podjetja Bosch Mobility, je na mednarodnem avtomobilskem salonu v Pekingu leta 2026 poudaril, da ima skupina popolno zaupanje v lokalno domače povpraševanje in raziskovalni potencial, kar se odraža v koncentraciji virov in dajanju prednosti kitajskemu trgu. Simbolični dokaz poglabljanja sodelovanja in prehoda od odnosov med dobaviteljem in prejemnikom k modelu soustvarjanja vrednosti je skupni razvoj nizkonapetostne napajalne rešitve s kitajskim proizvajalcem. Ta sistem je bil zasnovan posebej za zadovoljevanje naraščajočega povpraševanja po računalniški moči v vozilih, ki postajajo vse bolj programsko integrirana in odvisna od naprednih elektronskih sistemov. Ta rešitev bo razvita in dana v množično proizvodnjo v sodelovanju s kitajskimi strankami, kar ponazarja novo paradigmo sodelovanja, kjer se tehnologije sooblikujejo od začetka navzgor in ne zgolj prilagajajo lokalnim specifikacijam.
Leta 2025 je podjetje Bosch Mobility na Kitajskem doseglo prodajo v višini 122,3 milijarde juanov, kar pomeni približno 17,83 milijarde ameriških dolarjev in predstavlja letno rast 4,9 %. Pomembno je, da so približno 70 % teh prihodkov ustvarile kitajske blagovne znamke, kar dokazuje, da so lokalni proizvajalci postali glavna gonilna sila inovacij in potrošniki naprednih rešitev. Bosch je podprl približno 300 modelov kitajskih blagovnih znamk pri vstopu na tuje trge. Ta pot prenosa znanja – iz Kitajske v preostali svet – je prelomna, saj obrne tradicionalno smer pretoka tehnologije. Za nemškega velikana je Kitajska trenutno kraj, kjer se zunaj Evrope nahaja največja delovna sila, ki se ukvarja z razvojem novih tehnologij, lokalne kompetence na področju raziskav in razvoja, globalna inovacijska mreža in tesno sodelovanje s partnerji pa omogočajo vzporeden razvoj elektrifikacije in inteligentne transformacije. Osredotočenost na lokalni trg in nadaljnje naložbe v širitev tehnološkega dosega dokazujejo, da se bo prihodnost avtomobilske industrije oblikovala v kitajskih laboratorijih in proizvodnih halah, poslovni uspeh pa bo odvisen od sposobnosti integracije z lokalnim inovacijskim ekosistemom.
Gospodarsko in tehnološko sodelovanje med Kitajsko in Saudovo Arabijo predstavlja še en steber nove arhitekture globalnih vrednostnih verig, ki temelji na vzajemnem prenosu kompetenc, dolgoročnih partnerstvih in strateški razvojni viziji. Rayan Al Amoudi, izvršni direktor za strategijo in razvoj poslovanja pri Nesma Infrastructure & Technology in predsednik Kitajsko-saudskega tehnološkega inovacijskega centra, poudarja, da so dvostranski odnosi že zdavnaj presegli meje trgovinskih in inženirskih pogodb ter se razvili v sodelovanje, ki zajema prenos tehnologije, lokalizacijo proizvodnje, skupne naložbe, digitalno transformacijo in razvoj umetne inteligence. Saudsko podjetje se s kitajskimi partnerji osredotoča na področja, kot so pametna mesta, kritična infrastruktura, energija in digitalizacija operativnih procesov, kar se popolnoma ujema z nacionalno agendo modernizacije. Sodobni saudski trg ne išče več le že pripravljenih uvoženih izdelkov za Saudsko Arabijo, temveč pričakuje, da bo tehnologija prišla s partnerjem, kar bo omogočilo izgradnjo lokalnih kompetenc, prenos znanja in neodvisnost od čistega modela potrošnje. Tempo korporativnega sodelovanja se je znatno pospešil, kitajska tehnološka podjetja, kot je Huawei, pa so s svojo širitvijo, kakovostjo rešitev in sposobnostjo dobave celovitih sistemov pustila globok vtis. Lokalno dojemanje kitajske tehnologije se je opazno izboljšalo: vse več vladnih institucij in podjetij se zaveda, da ponuja optimalno razmerje med ceno in kakovostjo, ki je v celoti sposobno izpolniti zahteve napredne infrastrukture in digitalnih projektov.
Saudova Arabija in Kitajska v prihodnosti vidita velike priložnosti za sodelovanje na področju zelene infrastrukture, čiščenja vode, digitalne transformacije in podatkovnih centrov umetne inteligence. Zaradi geografskih, energetskih in političnih prednosti je Saudova Arabija zelo konkurenčna pri gradnji regionalnih središč umetne inteligence, lokalna podjetja pa pričakujejo, da bodo imela večjo vlogo pri teh projektih z izkoriščanjem kitajskih izkušenj in tehnologij. Saudova vizija 2030 se izkazuje za zelo združljivo s kitajsko pobudo Belt and Road, poglabljanje izmenjav na področju tehnologije, industrije, izobraževanja in medosebnih stikov pa odpira široke možnosti za gospodarsko sodelovanje, ki temelji na vzajemni koristi in dolgoročni stabilnosti.
Svetovni gospodarski red neha prevladovati enosmerni pretok tehnologije in kapitala ter se premika proti mrežno povezanemu, večpolarnemu inovacijskemu ekosistemu, v katerem se Kitajska razvija iz vloge končnega proizvajalca v strateškega partnerja, ki soustvarja standarde, financira raziskave in širi rešitve.
Dinamika evropskih naložb in tehnološkega sodelovanja s Kitajsko pridobiva poseben strateški pomen v kontekstu naraščajočih trgovinskih napetosti, izvoznih omejitev in carinskih ukrepov vzdolž osi Evropska unija-Združene države Amerike-Ljudska republika Kitajska. Medtem ko Washington vztrajno zaostruje trgovinske omejitve, uvaja zaščitne tarife na kitajsko blago, uvaja protisubvencijske mehanizme in spodbuja strategijo "zmanjševanja tveganj", katere cilj je zmanjšanje odvisnosti od kitajskih dobavnih verig v strateških sektorjih, se Evropska unija znajde v težkem položaju, ko mora uravnotežiti svojo industrijo, uresničevanje ciljev Zelenega dogovora in ohranjanje dostopa do ključnih tehnologij in trgov. Evropski velikani, kot sta Philips in Bosch, se ne umikajo iz Kitajske; ravno nasprotno - poglabljajo lokalizacijo raziskav, soustvarjajo izdelke, širijo inovacije in kitajski ekosistem obravnavajo kot vir rešitev, ki se izvažajo po vsem svetu. Carinski ukrepi in trgovinske ovire lahko kratkoročno podaljšajo dobavne verige, zvišajo obratovalne stroške in prisilijo k prestrukturiranju poslovnih modelov. Vendar pa hkrati ti isti mehanizmi silijo podjetja k večji prilagodljivosti, lokalizaciji proizvodnje v več regijah, diverzifikaciji partnerstev in naložbam v skladu z novimi podnebnimi in digitalnimi standardi.
Evropske naložbe na Kitajskem, pa tudi partnerstva z državami Bližnjega vzhoda, kažejo, da prihodnost svetovne trgovine ne bo temeljila na izolaciji in protekcionizmu, temveč na upravljani soodvisnosti, kjer bodo tarife, predpisi in tehnološki standardi postali pogajalska orodja in filtri kakovosti, ne pa absolutne ovire. Za podjetja to pomeni nujnost izgradnje odpornih, večpolarnih vrednostnih verig z operativno redundanco in lokalizacijo ključnih kompetenc. Za Evropsko unijo - uravnoteženje med strateško avtonomijo in odprtostjo za sodelovanje, ki pospešuje gospodarsko in podnebno preobrazbo. Za Kitajsko - nadaljevanje preobrazbe v gospodarstvo, ki temelji na znanju, inovacijah in trajnosti in bo predstavljalo stabilen steber nove gospodarske arhitekture 21. stoletja.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/ Varšava, 8.junij 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
