09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES analizira aktualna dogajanja v Siriji s poudarkom na začetku množičnih protestov zoper režim. Iz analize »MED ZATIRANJEM IN SVOBODO« objavljamo najbolj pomembne in zanimive dele.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je proučil tudi aktualna dogajanja v Tuniziji po začetku »Jasminove revolucije« januarja 2011. Iz analize JASMINOVA REVOLUCIJA: ZAČETEK PADCA DOMINE? objavljamo najbolj zanimive dele.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES tako spremlja tudi aktualne dogodke v arabskem svetu in na Bližnjem vzhodu po množičnih vstajah v Tuniziji, Egiptu, Libiji, Jemnu in drugih državah. Iz obširne analize »DEMOKRATIČNE SPREMEMBE NA BLIŽNJEM VZHODU: ALI OBSTAJA NAČRT ZA PRIHODNOST?« objavljamo najbolj pomembne dele.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES spremlja aktualna dogajanja v južnem Sudanu po referendumu o neodvisnosti 9. januarja 2011. Iz analize »Južni Sudan: Nova država se rojeva« objavljamo najbolj zanimive dele.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Veleposlanik dr. Jožef Kunič, član Mednarodnega inštituta IFIMES, predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose (SDMO) in nekdanji slovenski veleposlanik v Iranu in Franciji, predstavlja svoj pogled na stanje in kadrovske potrebe slovenske diplomacije. Njegov članek »MALA DRŽAVA POTREBUJE DOBRE DIPLOMATE« objavljamo v celoti.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Dr. Stane Vlaj , univerzitetni profesor in član Mednarodnega inštituta IFIMES predstavlja svoj pogled na pokrajinizacijo Slovenije. Njegov članek »POKRAJINIZACIJA SLOVENIJE« objavljamo v celoti.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Veleposlanik Dr.Jožef Kunič, član Mednarodnega inštituta IFIMES in predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose (SDMO) v svojem članku "Evropska unija in današnji svet" analizira odnos EU in sodobnega sveta. Njegov članek objavljamo v celoti.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Prof dr.Anton Bebler, redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in član Mednarodnega inštituta IFIMES v svojem članku "Ob desetletnici pariških in dejtonskih sporazumov" predstavlja svoj pogled na Dejtonski mirovni sporazum, pogoje nastanka in njegove posledice za BiH, regijo in širše. Njegov članek objavljamo v celoti.
09.05.2014
O odnosih med Turčijo in EU je na predavanju v Ljubljani 1. decembra 2004 spregovoril turški podpredsednik vlade in zunanji minister Abdullah Gül.
09.05.2014
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, je organiziral prvi zgodovinski obisk predsednika Demokratske stranke iraškega naroda (DPIN) Mithala Al-Alusija in nekdanjega direktorja Vrhovne nacionalne komisije za deba’athifikacijo Iraka
09.05.2014
Ob odpiranju aktualnih debat o slovenski javni diplomaciji, njenem pomenu, ciljih in načinih delovanja, je potrebno v izhodišču doseči minimalno definicijo oz. skupni imenovalec o samem konceptu javne diplomacije. Razumevanje v osnovi, kaj javna diplomacija je oz. ni, lahko pripelje do odgovorov na vprašanja, kaj v obstoječih razmerah zmore in kaj lahko od nje upravičeno pričakujemo.
09.05.2014
Kosovske politične institucije, vzpostavljene po prvih večstrankarskih volitvah leta 2001, so imele bolj dekorativno kot pa funkcionalno vsebino. Albanci na Kosovu so pridobili občutek zmagoslavja samo zaradi tega, ker so pridobili »svoje« institucije (v primerjavi z Miloševićevo vladavino, ko so bile kosovske institucije albanskemu prebivalstvu »iztrgane« iz rok)
