02.10.2026
Analiza obravnava politično in institucionalno tranzicijo Srbije po odhodu Aleksandra Vučića s predsedniškega položaja, s posebnim poudarkom na možnostih njegovega nadaljnjega političnega vpliva, krepitvi institucionalne avtonomije, notranji politični polarizaciji, procesu evropskega povezovanja Srbije ter njenih odnosih z glavnimi svetovnimi silami.
30.09.2026
Analiza preučuje splošne volitve v Bosni in Hercegovini leta 2026 kot potencialno prelomnico, s poudarkom na tem, ali lahko volivci spremenijo politični vzorec od mobilizacije, ki jo vodita strah in identiteta, k večji odgovornosti, institucionalni učinkovitosti in merljivim rezultatom.
29.09.2026
Analiza preučuje prehod Evrope iz blokovske geopolitike v geografijo civilizacijske povezanosti, s poudarkom na strateški vlogi Minska, Beograda in Jadrana prek infrastrukture, soodvisnosti, institucionalnega dialoga in regionalnega sodelovanja.
27.09.2026
Analiza predstavlja »Diaspora Hedge Fund« kot institucionalni okvir za preoblikovanje nakazil in prihrankov diaspore v profesionalno upravljan razvojni kapital prek večstranskih finančnih mehanizmov. Trdi, da migracij ne bi smeli obravnavati le kot politični izziv, temveč tudi kot potencialni vir naložb, znanja, podjetništva in dolgoročnega družbeno-ekonomskega razvoja.
24.09.2026
Analiza preučuje predčasne parlamentarne volitve v Srbiji 25. oktobra 2026 kot ključni preizkus politične legitimnosti, institucionalne stabilnosti in družbene polarizacije, s poudarkom na vlogi Aleksandra Vučića, nastajajočega študentskega gibanja, razdrobljene opozicije, mednarodnega položaja Srbije in morebitnih političnih konfiguracij po volitvah.
22.09.2026
Analiza preučuje mejo med legitimnim lobiranjem in kupovanjem političnega vpliva, s poudarkom na lobiranju Republike Srbske v Washingtonu, razkritjih FARA, javnem financiranju in primeru Milorada Dodika. Poziva k preglednosti, pravnemu nadzoru in neodvisnemu institucionalnemu pregledu.
20.09.2026
V članku »Proces za stabilnejši Zaliv« Geoffrey Hoon obravnava argumente za vzpostavitev stalnega, regionalno vodenega varnostnega procesa v Zalivu, navdihnjenega z izkušnjo helsinškega procesa. Poudarja potencialno vlogo Omana pri spodbujanju trajnega dialoga, krepitvi zaupanja in regionalnem sodelovanju ter pri ustvarjanju pogojev, ki bi državam Zaliva omogočili dejavnejšo vlogo pri oblikovanju lastne varnostne ureditve.
17.09.2026
Študija preizkuša, ali je mogoče »savdski model« jedrskega omejevanja, ki temelji na zunanjem odvračanju, strateški dvoumnosti in jedrskem varovanju, uporabiti za Japonsko. Ugotavlja, da izpostavljenost Japonske Kitajski, Rusiji in Severni Koreji bistveno spreminja strateški račun, zaradi česar strukturnih pogojev savdskega modela ni mogoče prenesti na vzhodnoazijski kontekst.
14.09.2026
Analiza ocenjuje gospodarski vzpon Srbije kot vse pomembnejši vir regionalne moči, ki ga spodbujajo tuje naložbe, razvoj infrastrukture, naraščajoči dohodki in širitev sektorja IT. Trdi, da se Srbija zdaj sooča s strateškim prehodom iz modela rasti, ki ga poganjajo naložbe, v gospodarstvo, ki temelji na znanju, pri čemer produktivnost, inovacije, ustvarjanje domače vrednosti in kakovost institucij postajajo odločilni za njen prihodnji gospodarski in geopolitični položaj na Zahodnem Balkanu.
11.09.2026
Analiza preučuje vzpon Kazahstana kot odgovorne srednje sile ter poudarja večvektorsko diplomacijo, strateško redundanco, jedrsko razorožitev in njegovo vlogo povezave med Kitajsko, Evropo in drugimi geopolitičnimi središči. Kazahstan krepi strateško avtonomijo z diverzifikacijo partnerstev ter spodbujanjem multilateralizma, mednarodnega sodelovanja in vključujočega globalnega upravljanja.
10.09.2026
Analiza raziskuje geopolitični pomen čezmejnih vodnih virov na Zahodnem Balkanu in njihov vpliv na regionalno varnost. Predlaga Balkanski vodni pakt in integriran koridor Donava-Morava-Vardar-Egejsko morje, s čimer bi se voda iz vira rivalstva spremenila v instrument regionalnega sodelovanja in trajnostnega razvoja.
08.09.2026
Analiza ponuja pravočasno in dobro strukturirano analizo splošnih volitev v Bosni in Hercegovini leta 2026, pri čemer poudarja strateški pomen predsedstva Bosne in Hercegovine za oblikovanje vlade po volitvah in institucionalno delovanje. Ponuja dragocen vpogled v interakcijo med volilno dinamiko, ustavnimi mehanizmi in oblikovanjem koalicij, hkrati pa opozarja na prihajajoče volitve reis-ul-uleme in njihov širši družbeni pomen.
