Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, na Balkanu in po svetu. V besedilu z naslovom »Vrh BRICS Rio de Janeiro 2025: Nov zagon za multipolarnost?«, general (upokojeni) Corneliu Pivariu, član svetovalnega odbora IFIMES ter ustanovitelj in nekdanji izvršni direktor podjetja Ingepo Consulting, analizira posledice vrha BRICS v Riu de Janeiru. Vrh ima potencial za pospešitev procesa dedolarizacije in okrepitev konsolidacije multipolarnega gospodarskega reda.
“Svet že nekaj časa preživlja obdobje iskanja in prerazporejanja, odločitve BRICS pa lahko pospešijo spremembo svetovnega gospodarskega reda.”
Corneliu Pivariu
Vrh BRICS 6. in 7. julija 2025 je potekal v napetem mednarodnem okolju, ki so ga zaznamovali stagnacija gospodarske rasti na Zahodu, dolgotrajen konflikt v Ukrajini, napetosti na Bližnjem vzhodu in industrijsko oživitev v Aziji. Vrh je potekal v času, ko si države članice BRICS prizadevajo okrepiti svojo vlogo v globalni arhitekturi, zaznamovala pa ga je tudi fizična odsotnost dveh ključnih voditeljev: Xi Jinping je bil odsoten prvič po letu 2012[2], Vladimir Putin pa se je srečanja udeležil le prek spleta.
Med udeleženci so bili Luiz Inacio Lula da Silva – predsednik Brazilije (gostitelj in rotirajoči predsednik BRICS), Narendra Modi – premier Indije, Cyril Ramaphosa – predsednik Južne Afrike, Prabowo Subianto – predsednik Indonezije (sprejet v članstvo 6. januarja 2025) in Mohammed bin Zayed Al Nahyan – predsednik Združenih arabskih emiratov.
To srečanje je prelomnica, ki bi lahko pospešila proces dedolarizacije in utrditve večpolarnega gospodarskega reda.
Končna deklaracija je bila obsežna in previdna, obsegala je 31 strani in obravnavala je reforme globalnih institucij (OZN, MDS, Svetovna banka), sodelovanje na področju zdravstva, podnebnih sprememb, umetne inteligence in logistične infrastrukture.
Izražena so bila stališča, ki so bila rezervirana do ZDA in Izraela, pri čemer je bila glede sankcij in regionalnih konfliktov izbrana diplomatska formulacija, čeprav je bil vojaški napad na Iran obsojen, izražena pa je bila tudi splošna podpora multilateralizmu.
Spodbujanje uporabe nacionalnih valut[3] v notranji trgovini v škodo dolarja, s podporo razvoju platforme BRICS Pay[4] in vzpostavitvi lastniške finančne infrastrukture, konsolidacija banke BRICS (NDB).
Pobude za regulacijo umetne inteligence in varstvo podatkov, s poudarkom na potrebi po zaščiti podatkov pred nepooblaščeno uporabo pri usposabljanju za umetno inteligenco. Glede na kompleksnost in novost teme se bo še naprej obravnavala, da bi se vzpostavil obvezen pravni okvir na tem področju[5].
Na področju usklajevanja energije in strateških virov je srečanje potekalo v luči nestanovitnega naftnega trga in novih energetskih zavezništev. Potekale so razprave o zmanjšanju odvisnosti od ameriškega dolarja pri energetskih transakcijah in ustvarjanju dobavnih verig znotraj BRICS[6]. Geopolitične napetosti (sankcije proti Rusiji in Iranu) zahtevajo pospešitev usklajevanja na področju energije.
Vrh je potrdil, da tehnološka in industrijska partnerstva postajajo strateški steber bloka, ki si srednjeročno prizadeva za tehnološko avtonomijo znotraj BRICS, vzpostavitev integriranega notranjega trga in preoblikovanje bloka v pomembnega svetovnega industrijsko-tehnološkega akterja[7].
Za razliko od leta 2024, ko je prišlo do največje širitve BRICS, v Riu ni bila sprejeta nobena končna odločitev o sprejemu novih članic. Odločeno je bilo, da se bodo razprave o sprejemu Savdske Arabije[8] nadaljevale do vrha BRICS 2026. Poleg tega je bilo odločeno, da se ustanovi delovna skupina BRICS za širitev, ki bo določila: ekonomska in politična merila za sprejem; postopke za ocenjevanje kandidatur; in realističen koledar za naslednji val širitve. Skratka, širitev BRICS se ni ustavila, temveč je po veliki širitvi leta 2024 vstopila v obdobje notranje konsolidacije.
Vrh BRICS leta 2025 bo utrdil trend diverzifikacije svetovnih gospodarskih in finančnih odnosov ter državam članicam in partnericam ponudil alternativo hegemoniji dolarja.
Z energetskimi in virskimi sporazumi bo BRICS zmanjšal izpostavljenost svojih članic sankcijam, ki jih nalagajo ZDA in EU, zlasti v kontekstu trenutnih konfliktov.
Usklajevanje BRICS lahko oslabi vpliv MDS in Svetovne banke, medtem ko bi lahko NDB postala središče za financiranje infrastrukturnih projektov na globalnem jugu.
Kitajska in Indija[9] bosta okrepili svoj vpliv kot voditeljici globalnega juga, vplivali na investicijske tokove in postavljali tehnološke standarde.
Vrh odraža utrjevanje BRICS kot alternativnega, a previdnega pola, brez radikalnih korakov. Dogodek pomeni premik od ideološke retorike k praktičnim ukrepom za izgradnjo gospodarske, finančne in tehnološke avtonomije.
Združene države Amerike in Evropska unija sta izrazili zaskrbljenost glede pospešenega procesa dedolarizacije, saj se bojijo izgube globalnega finančnega vpliva in preusmeritve trgovinskih tokov proti platformam BRICS.
Širitev BRICS in njene pobude za dedolarizacijo lahko vplivajo na dostop EU do bistvenih virov in nastajajočih trgov, kar zahteva prilagoditve evropskih energetskih in industrijskih strategij za preprečevanje naraščajočega vpliva bloka BRICS na svetovnih trgih.
Za Romunijo je pomembno, da pozorno spremlja smernice, določene na vrhu BRICS, saj lahko širitev in konsolidacija te skupine povzroči spremembe na energetskih, surovinskih in svetovnih trgovinskih trgih, kar posredno vpliva tudi na evropska gospodarstva.
Hkrati lahko razvoj dogodkov v BRICS ponudi priložnosti za ciljno usmerjeno sodelovanje na področjih, kot so infrastruktura, energija in trgovina, prilagajanje nacionalnih strategij tem realnostim pa lahko pomaga zmanjšati ranljivosti in diverzificirati mednarodna gospodarska partnerstva.
Skratka, čeprav BRICS ne more enostransko spremeniti svetovnega gospodarskega reda, lahko kohezija interesov držav članic postopoma povzroči spremembe v svetovnih gospodarskih in finančnih tokovih moči.
O avtorju:
Corneliu Pivariu je visoko odlikovan upokojeni general romunske vojske. Ustanovil je in dve desetletji tudi vodil eno izmed najbolj vplivnih revij o geopolitiki in mednarodnih odnosih v Vzhodni Evropi, dvojezično revijo »Geostrategic Pulse«. General Pivariu je član svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja mnenje avtorja in ne odraža nujno stališče inštituta IFIMES.
Ljubljana/Brașov, 12.julij 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«.
[2] Uradni razlog za odsotnost kitajskega voditelja je bil »konflikt v urniku«. Nezadostno potrjeni viri omenjajo morebitne zdravstvene težave, pa tudi morebitne napetosti na vrhu kitajskega politično-vojaškega vodstva. Zastopal ga je premier Li Qiang.
[3] Kratkoročno (2025–2026) naj bi se transakcije BRICS v nacionalnih valutah povečale za 15–20 % v primerjavi z ravnmi iz leta 2024. Poleg tega je predvideno testiranje digitalne valute BRICS v pilotnih transakcijah med Kitajsko, Rusijo in Indijo.
[4] Med Kitajsko, Indijo in Rusijo je bil vzpostavljen pilotni program za transakcije v juanih, rupijah in rubljih, namenjen trgovini s surovinami in industrijsko opremo, katerega preizkušeni obseg je v zadnjih šestih mesecih presegel 2 milijardi USD.
[5] BRICS zaradi nenehnih razlik med Rusijo, Kitajsko in Indijo še nima enotnega zakona o umetni inteligenci. V Riu je bila potrjena namera o: strogem varovanju podatkov državljanov BRICS; pogojevanju dostopa do podatkov s sporazumi o nadomestilih/sodelovanju; in razvoju lastniške infrastrukture umetne inteligence, neodvisne od tujih akterjev. BRICS podatke obravnava kot strateške vire, podobno kot mineralne ali energetske vire.
[6] Rusija in Iran sta predlagala vzpostavitev energetskih koridorjev BRICS (nafta, utekočinjeni zemeljski plin, strateški minerali). Potekale so razprave o krepitvi mednarodnega prometnega koridorja sever-jug (Iran-Rusija-Indija). Preučena je bila tudi možnost dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz Rusije in Irana v Brazilijo in Južno Afriko.
[7] Obravnavali so predloge za industrijske cone BRICS s preferencialnimi carinskimi režimi ter naložbe prek banke BRICS v logistično infrastrukturo (pristanišča, železnice, integrirane industrijske cone). Odločeno je bilo o ustanovitvi Sveta BRICS za tehnologijo in industrijo, ki bo pripravil skupni strateški načrt za obdobje 2025–2030.
[8] Čeprav je bila Savdska Arabija povabljena, še ni ratificirala svojega članstva, pri čemer se sklicuje na potrebo po nadaljnjih notranjih posvetovanjih, uravnoteženju odnosov z ZDA in Kitajsko ter oceni posledic za OPEC.
[9] Indiji še ni uspelo postati velesila, je pa pomembna regionalna sila in vpliven globalni akter, ne da bi imela vse instrumente velesile (globalno projicirana vojska, množično konkurenčna lastniška tehnologija, mehka moč, enakovredna ZDA/Kitajski) in z nekaterimi resničnimi omejitvami (mlada demografija, izobraževalni sistem in kmetijstvo, ki zaostajata za gospodarstvom velesile). Vendar pa ima potencial, da postane pomemben akter, če premaga svoje notranje omejitve in inteligentno krmari skozi rivalstvo med Kitajsko in ZDA.
