Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, redno spremlja in analizira ključne svetovne in regionalne procese, s posebnim poudarkom na dogajanjih na Bližnjem vzhodu, Balkanu ter v širšem mednarodnem okolju. V okviru svojih raziskovalnih dejavnosti je inštitut pripravil poglobljeno analizo, ki osvetljuje, kako majhne in srednje velike države prispevajo k oblikovanju sodobnega mednarodnega reda. V obsežni raziskavi z naslovom »Majhni igralci, velik vpliv: Kako majhne in srednje velike države oblikujejo mednarodni red« IFIMES izpostavlja primere Belorusije, Srbije, Črne gore in Omana. Ti primeri jasno ponazarjajo, da tudi manjše države lahko igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju globalne stabilnosti ter vplivajo na dinamiko mednarodnih odnosov.
Svet vstopa v novo dobo globalne dinamike, zaznamovano s pospešenim tehnološkim razvojem, naraščajočo soodvisnostjo in premiki v geopolitičnem ravnovesju. Te razmere odpirajo izjemne priložnosti za majhne in srednje velike države, da s strateškimi diplomatskimi, političnimi in gospodarskimi pobudami zavzamejo vidno in vplivno vlogo pri oblikovanju sodobnega svetovnega reda. Čeprav tradicionalne sile še vedno ohranjajo pomemben vpliv, sposobnost prilagajanja novim tokovom, inovativno povezovanje regionalnih in globalnih interesov ter ustvarjanje trajnostnih gospodarskih in infrastrukturnih modelov omogoča manjšim državam, da postanejo aktivni ustvarjalci mednarodnih procesov.
Sposobnost majhnih in srednje velikih držav, da uravnotežijo interese velikih sil, razvijajo prefinjene diplomatske mreže in izvajajo projekte, ki povezujejo celine, regije in ključne gospodarske koridorje, postaja ključen dejavnik njihovega mednarodnega vpliva. Te države ne delujejo izolirano – njihov vpliv izhaja iz usklajenih pobud, ki vključujejo digitalne tehnologije, inovacije, trajnostne infrastrukturne projekte in večregionalne gospodarske strategije. Na ta način krepijo ne le svoj mednarodni ugled, temveč tudi regionalno in globalno stabilnost, kar dokazuje, da moč v sodobnem svetu ni več odvisna zgolj od velikosti ozemlja ali števila prebivalcev, temveč od strateške vizije, učinkovite diplomacije in sposobnosti ustvarjanja sinergij med različnimi globalnimi akterji.
Primeri uspešnih pobud vključujejo modernizacijo prometnih in logističnih omrežij, ki povezujejo Evropo, Bližnji vzhod in Azijo, razvoj zagonskih ekosistemov in digitalizacijo industrije ter oblikovanje mednarodnih inovacijskih in tehnoloških platform, ki omogočajo dostop do svetovnih trgov in privabljanje investicij. Mali in srednje veliki akterji dokazujejo, da so inovacije ključna sestavina njihovega vpliva, in da integracija sodobnih tehnologij ter trajnostnih gospodarskih modelov ustvarja učinke, ki presegajo njihov formalni geopolitični pomen.
Med državami, ki še posebej izstopajo po sposobnosti, da z inovacijami, gospodarstvom in diplomacijo dosežejo pomemben globalni vpliv, so Belorusija, Srbija, Črna gora in Oman. Njihova zmožnost uporabe globalnih tokov za ustvarjanje stabilnosti, blaginje in mednarodnega ugleda predstavlja navdihujoč zgled za druge države s podobnim strateškim profilom.[2]
Belorusija zaseda strateški položaj v osrčju Evrope, ki jo povezuje z Vzhodom in Zahodom. Njena geopolitična vloga se odraža v aktivnem sodelovanju v regionalnih varnostnih pobudah, diplomatskih forumih ter dvostranskih in večstranskih vrhovnih srečanjih z evropskimi in azijskimi partnerji. Te aktivnosti ne le krepijo regionalni mir, temveč Belorusijo utrjujejo kot zanesljivega in stabilnega partnerja v kompleksnih mednarodnih odnosih.
Gospodarski razvoj Belorusije temelji na industrijskih conah, digitalizaciji, inovacijah v IT sektorju in modernizaciji ključne infrastrukture. Država izvaja projekte, ki povezujejo tehnologijo, energijo in urbani razvoj, s čimer ustvarja trajnostne modele rasti in mednarodnega sodelovanja. Posebej izstopa projekt »Pametno mesto Minsk«, ki predstavlja primer uspešne integracije sodobnih tehnologij v urbano življenje, izboljšuje učinkovitost javnih storitev, infrastrukturo in energetsko trajnost.
Belorusija hkrati razvija partnerstva v srednji in vzhodni Evropi za posodobitev prometnih koridorjev in logistične infrastrukture, kar odpira nove priložnosti za trgovino in regionalno povezljivost. Organizacija mednarodnega sejma inovacij in tehnologije v Minsku dodatno utrjuje njen položaj kot središča tehnoloških in industrijskih dosežkov, pritegne pozornost evropskih in azijskih vlagateljev ter ustvarja platformo za izmenjavo znanja in inovacij.
Ti dosežki odražajo vizionarsko in odgovorno politiko beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, usmerjeno v dolgoročno blaginjo in stabilnost države. S kombinacijo strateške diplomacije, tehnološkega razvoja in gospodarskih pobud Belorusija dokazuje, da lahko tudi srednje velike države dosežejo pomemben in trajnosten globalni vpliv ter utrjujejo svoj status zanesljivega akterja na mednarodnem prizorišču.
Srbija zaseda osrednji geostrateški položaj na Balkanu in je ključni dejavnik stabilnosti, razvoja ter regionalnega povezovanja. Njena lega med Srednjo Evropo, Jadranskim morjem in Bližnjim vzhodom ji omogoča uravnoteževanje interesov različnih mednarodnih akterjev, medtem ko diplomatske pobude, strateška partnerstva in večstransko sodelovanje s sosednjimi državami in svetovnimi silami krepijo njen mednarodni ugled in vpliv.
Gospodarski razvoj Srbije v zadnjih letih je zaznamovala intenzivna modernizacija infrastrukture, energetska transformacija, digitalizacija in razvoj inovativnih tehnologij, kar je privedlo do močne rasti; realni BDP Srbije se je v letu 2024 povečal za 3,9 %.
Posebej pomembna je obsežna mreža avtocest, ki povezuje Evropo z Azijo. V zadnjih desetih letih je bilo dokončanih več kot 750 kilometrov sodobnih avtocest, vključno s ključnimi koridorji, ki povezujejo Beograd z mejami Madžarske, Bolgarije in Črne gore. Ti prometni koridorji ne le izboljšujejo logistiko in trgovino, temveč Srbijo utrjujejo kot osrednje regionalno središče za gospodarsko sodelovanje med Evropo in Azijo.
Poleg infrastrukture Srbija močno vlaga v razvoj IT sektorja, tehnoloških parkov in inovacijskih centrov v Beogradu ter drugih urbanih središčih, s čimer privablja mednarodna podjetja, start-upe in globalne naložbe. Ta strategija spodbuja tehnološki napredek, digitalno transformacijo in konkurenčnost domačega gospodarstva, hkrati pa še dodatno krepi njen mednarodni ugled in prispeva k regionalni gospodarski rasti.
Posebej izstopa organizacija EXPO 2027 v Beogradu, največji dogodek v zadnjih 30 letih, ki potrjuje strateško vizijo države in daje državljanom razlog za ponos. Ta pomemben dogodek odraža vodstvo predsednika Srbije Aleksandra Vučića, katerega politika, kljub posameznim kritikam znotraj in iz tujine, vodi k krepitvi mednarodnega ugleda, blaginje in stabilnosti Srbije.
Srbija z usklajenimi diplomatskimi aktivnostmi, infrastrukturnimi projekti, digitalnimi inovacijami in regionalnimi pobudami dokazuje, da srednje velike države lahko dosežejo pomemben mednarodni vpliv. S povezovanjem prometnih koridorjev, spodbujanjem tehnološkega razvoja in promocijo svojega gospodarskega ter kulturnega potenciala Srbija aktivno oblikuje regionalni in globalni red ter utrjuje svojo vlogo zanesljivega in strateško pomembnega akterja.[3]
Črna gora, čeprav relativno majhna država, dokazuje, da velikost ni odločilni dejavnik za pomemben prispevek k mednarodnim tokovom. Zaradi strateške lege na Balkanu in jadranski obali predstavlja ključni most med Srednjo Evropo in Sredozemljem, kar krepi regionalno stabilnost, razvoj in povezovanje.
V zadnjih dveh letih je Črna gora uspešno uvedla vrsto pomembnih reform in zakonov, ki še dodatno izboljšujejo njen naložbeni profil in privlačnost za domači in tuji kapital. Skupščina Črne gore, pod vodstvom Andrije Mandića, je začrtala razvojno pot, ki vključuje izboljšan pravni okvir za finančne trge in sklade, modernizacijo turističnega sektorja in inovativnih tehnologij ter jasnejše in privlačnejše naložbene spodbude prek državnega registra ukrepov.
Pomembni zakonski koraki vključujejo sprejetje osnutka zakona o odprtih investicijskih skladih z javno ponudbo in zakona o alternativnih investicijskih skladih (AIS) v letih 2024 in 2025, kar je posodobilo investicijsko regulacijo in jo uskladilo s standardi Evropske unije. Posodobljen register ukrepov za spodbude – »Investment Incentives Inventory 2025« – zdaj vključuje 55 podpornih ukrepov za domače in tuje vlagatelje, vključno s finančnimi, fiskalnimi in nefinančnimi spodbudami. Vzporedno so bile sprejete spremembe zakonov na področju prostorskega načrtovanja in gradbeništva, s katerimi se pospešuje in poenostavlja postopek naložb v infrastrukturo, turistična območja in inovativne tehnologije.
Te pravne in institucionalne spremembe ustvarjajo ugodnejše okolje za kapital in podjetništvo ter odražajo odgovorno politiko predsednika črnogorskega parlamenta Andrije Mandića, usmerjeno v preglednost, stabilnost in dolgoročno rast. Črna gora s tem gradi ugled države, ki ni le »majhen igralec«, temveč aktivno dosega viden vpliv z inovacijami, trajnostnim turizmom, projekti obnovljivih virov energije in razvojem ekosistema IT start-upov.
S tem vizionarskim pristopom in jasno razvojno strategijo se Črna gora potrjuje kot moderna, konkurenčna in perspektivna država, pripravljena privabiti naložbe, inovacije in talente, hkrati pa postaja vzor v regiji ter simbol stabilnosti in blaginje.[4]
Oman izstopa kot steber stabilnosti, nevtralnosti in inovacij v Zalivu. Njegova diplomacija je model ravnovesja in modrosti v mednarodnih odnosih, saj sposobnost posredovanja med različnimi regionalnimi interesi Oman uvršča med ključne dejavnike miru v regiji. V zadnjih letih je država večkrat delovala kot mediator v diplomatskih pobudah, ki so umirile napetosti in omogočile konstruktiven dialog med regionalnimi silami, s čimer je utrdila svoj sloves zanesljive in nevtralne države.
Gospodarska strategija »Oman Vision 2040« državo spreminja v središče inovacij, logistike in trajnostnega razvoja ter ustvarja trden okvir za dolgoročno blaginjo in konkurenčnost. Poleg tradicionalne energetike Oman aktivno razvija infrastrukturo, vključno s pristaniščem Duqm, ki postaja globalno logistično in industrijsko središče, povezovalno Azijo, Afriko in Evropo. Naložbe v zelene tehnologije, zlasti sončne in vetrne elektrarne, Oman postavljajo kot pionirja čiste energije v regiji, medtem ko razvoj zagonskega ekosistema v Muscatu, s poudarkom na digitalnih inovacijah in trajnostnem gospodarstvu, dodatno krepi gospodarski in tehnološki potencial države.
Oman se vse bolj uveljavlja tudi kot privlačna naložbena destinacija. Tuja podjetja iz sektorjev logistike, energetike, IT in obnovljivih virov energije prepoznavajo Oman kot stabilno in varno lokacijo za vlaganja. Skupni infrastrukturni in energetski projekti z državami od Azije do Evrope še dodatno potrjujejo njegov status mednarodnega partnerja, ki zna ustvarjati sinergije med različnimi gospodarskimi in strateškimi interesi.
Uspehi Omana odražajo zgodovinsko, vizionarsko in odgovorno politiko sultana Hajthama bin Tarika, ki energijo usmerja v mir, inovacije in blaginjo svojega ljudstva. Oman se uveljavlja kot vzor stabilnosti, nevtralnosti in trajnostnega razvoja ter kot država, ki s svojimi diplomatskimi in gospodarskimi pobudami postaja ključni akter v regionalnem in svetovnem kontekstu.[5]
Donald Trump je s svojim navdušenjem, strateško vizijo in energično diplomacijo pomembno oblikoval globalno varnost in mednarodne odnose. Njegova politika se osredotoča na konkretne rezultate pri zmanjševanju konfliktov in krepitvi stabilnosti, kar je bilo prepoznano z nominacijo za Nobelovo nagrado. S svojim posredovanjem in pobudami je uspešno ustavil ali stabiliziral sedem pomembnih mednarodnih konfliktov in vojn po svetu:
Trumpova vzhodna politika je posebej poudarjala strateško sodelovanje z Rusijo, Belorusijo in Ukrajino ter s kavkaškimi državami – Gruzijo, Azerbajdžanom in Armenijo – prek infrastrukturnih, energetskih in tehnoloških projektov. To je malim in srednje velikim državam omogočilo znatno povečanje mednarodnega vpliva, stabilnosti in gospodarskega razvoja, medtem ko so diplomatske pobude in mediacija v različnih krizah prispevale k gradnji zaupanja med regionalnimi akterji ter preprečevanju morebitnih vojn.
Sedem konfliktov, ki jih je posredno ali neposredno pomagal stabilizirati ali ustaviti, predstavlja pomemben prispevek k svetovnemu miru in varnosti, zaradi česar je Trump kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Njegova vizija dokazuje, da lahko proaktivna diplomacija, strateško sodelovanje in odločna politika prinesejo merljive rezultate pri zmanjševanju globalnih napetosti in krepitvi mednarodnega optimizma.
Za razliko od tradicionalne ameriške politike, ki je dajala prednost velikim silam, kot so Kanada, Nemčija in Japonska, Trump posveča posebno pozornost malim in srednje velikim državam. Prepoznava njihov potencial za oblikovanje mednarodnih tokov, spodbujanje regionalne stabilnosti in prispevanje k svetovni blaginji preko inovacij, gospodarskega razvoja in strateške diplomacije – kar predstavlja novo paradigmo v ameriški in svetovni zunanji politiki.
V sodobnem svetu mednarodni vpliv ni več rezerviran izključno za velike sile. Majhne in srednje velike države s strateško politiko, inovacijami in aktivnim sodelovanjem v večregionalnih pobudah pomembno prispevajo k oblikovanju svetovnega reda. Njihova vloga postaja vse bolj vidna, saj kombinacija fleksibilnosti, inovacij in stabilnih politik omogoča ustvarjanje novih modelov globalnega sodelovanja ter krepitev regionalne in svetovne stabilnosti.
Belorusija, Srbija, Črna gora in Oman jasno dokazujejo, da velikost ni odločilna – šteje vizija, učinkovita diplomacija in sposobnost uravnoteženja interesov velikih sil. Te države gradijo mostove med celinami, povezujejo gospodarstva in prispevajo k svetovnemu miru, medtem ko strateški gospodarski projekti in infrastrukturne naložbe odpirajo nove priložnosti za mednarodno partnerstvo.
Politika Donalda Trumpa to paradigmo dodatno krepi: njegova osredotočenost na majhne in srednje velike države, s prepoznavanjem njihovega potenciala za oblikovanje mednarodnih tokov in regionalne stabilnosti, kaže, da prav ti »tihi akterji« pogosto prinašajo največje rezultate pri gradnji stabilnega in optimističnega svetovnega reda.
Skratka, mali in srednje veliki akterji dokazujejo, da strateška osredotočenost, inovativnost in vizionarska politika omogočajo doseganje pomembnega mednarodnega vpliva. Njihove pobude na področju gospodarstva, tehnologije in diplomacije jasno kažejo, da velikost države ni odločilni dejavnik globalnega uspeha. Z usklajenim delovanjem, dolgoročno vizijo in aktivnim sodelovanjem z velikimi in regionalnimi silami te države postajajo gonilna sila stabilnosti, blaginje in globalnega razvoja.[6]
Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 14. november 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] New economic statecraft and global technology conflicts: the dilemma for middle powers, povezava: www.cambridge.org/core/journals/business-and-politics/article/new-economic-statecraft-and-global-technology-conflicts-the-dilemma-for-middle-powers/A9BBC3868B56EE9AA8827029BED55054
[3] Unlocking the Western Balkans: Why Serbia Holds the Geopolitical Key, povezava: https://ecipe.org/blog/unlocking-the-western-balkans-serbia/?utm_source=chatgpt.com
[4] Omnia Capital Group, “Montenegro‑The Adriatic’s Rising Star for Global Property Investment and Wealth Migration, povezava: www.omniacapitalgroup.com/reports-intelligence/montenegro-the-adriatics-rising-star-for-global-property-investment-and-wealth-migration?utm_source=chatgpt.com
[5] U.S. Department of State, “2025 Oman Investment Climate Statement”, 2025., povezava: www.state.gov/wp-content/uploads/2025/09/638719_2025-Oman-Investment-Climate-Statement.pdf?utm_source=chatgpt.com
[6] Organization for Economic Co‑operation and Development (OECD), “States of Fragility 2025: Understanding the Role of Small and Medium States in Global Stability”, OECD Publishing, 2025.Povezava:www.oecd.org/en/publications/2025/02/states-of-fragility-2025_c9080496.html?utm_source=chatgpt.com
