Srbija, mladi in EU

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Bogoljub J. Karić, ugledni poslovnež, je pripravil obsežno analizo z naslovom "Srbija, mladi in EU[2]", v kateri predstavlja svoja razmišljanja o vlogi in pomenu spodbujanja mladih na poti Srbije v EU.

Bogoljub J. Karić

Srbija, mladi in EU

 

"Da bi bili verodostojni, verjamem, da se moramo pogovarjati o časovnici in domači nalogi. In imam predlog. Ko pripravljamo naslednjo strateško agendo EU, si moramo postaviti jasen cilj. Menim, da moramo biti do leta 2030 na obeh straneh pripravljeni na širitev. To pomeni, da bo moral naslednji dolgoročni proračun EU vključevati naše skupne cilje. To je ambiciozno, a nujno. To kaže, da mislimo resno. Ustvarilo bo zagon. Reformam bo dalo preobrazbeni zagon in ustvarilo zanimanje, naložbe in boljše razumevanje ter nas vse spodbudilo k sodelovanju.[3].«                                                                                                                                                                                                                                                               Charles Michel                                                             

»Vsi imamo svojo zgodovino. Zgodovina širitve je zgodovina držav, ki so izšle iz druge svetovne vojne. Je zgodovina miru in sprave ter normalizacije odnosov, zato je to predpogoj za vstop v Evropsko unijo [4].«                                                                                                                                     Ursula von der Leyen

V zadnjem času javnomnenjske raziskave kažejo drastičen padec podpore državljanov Srbije članstvu v EU, kar je zaskrbljujoče. Le nekaj več kot 40 % državljanov Srbije si želi članstva v EU. Zame je to hkrati porazen podatek, predvsem nezainteresiranost mladih za članstvo v EU. Hkrati se je povečalo zanimanje za nekatere druge integracije, kot je BRICS. Srbija mora sodelovati z vsemi deli sveta, vendar je članstvo v EU srbski strateški interes in nedvoumna zaveza, kar pogosto poudarja tudi predsednik Aleksandar Vučić, in pri tem je treba vztrajati.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Bledu dejal, da bi lahko leta 2030 države Zahodnega Balkana postale članice EU. Ko pogledamo posamezne izkušnje držav članic v pristopnem procesu, npr. Slovenije, ni nerealno in nedosegljivo. Svojo pot v EU moramo graditi na znanju in izkušnjah drugih, saj je to že dokazano in preverjeno v praksi. Slovenija je začela pogajanja o članstvu leta 1998, polnopravna članica EU pa je postala leta 2004. Vse skupaj je trajalo le šest let. Nato je bilo v članstvo EU sprejetih 10 novih držav. Takrat je v Evropi prevladovalo mnenje, da bo širitev koristila vsem, kar se je izkazalo za pravilno.

Predhodnica EU »Skupnost premoga in jekla« je nastala predvsem kot mirovni projekt. Ta mirovni projekt je treba prenesti v našo regijo. Za preprečitev morebitnih konfliktov na Zahodnem Balkanu je treba delovati preventivno, saj bi nas to stalo veliko več kot sama širitev EU. Ljudje na Zahodnem Balkanu si ne želijo konfliktov, saj si želijo miru, blaginje in prosperitete. Perspektiva članstva je najboljši možni mehanizem, ki ga ima EU na voljo pri svojem delovanju v regiji z vidika zagotavljanja trajne stabilnosti. Takšna razmišljanja sovpadajo s stališči večine evropskih voditeljev, ki podpirajo nadaljevanje politike odprtih vrat, ko gre za Zahodni Balkan. Na evropski celini ne sme nastati nova »železna zavesa« proti Zahodnemu Balkanu.

Mednarodni položaj vsake novo sprejete države članice EU je močnejši, kot je bil pred članstvom v EU, saj kot članica EU sedite za isto mizo in lahko vplivate na dogajanje v sami EU, pa tudi na odnose med EU in širšo mednarodno skupnostjo. S članstvom v EU se država vključuje v uspešno skupnost držav, ki svojim članicam, v zameno za prenos dela suverenosti, nudi prednosti na gospodarskem, varnostnem in drugih področjih. EU je usmerjena v vsesplošni napredek, vsak narod mora skrbeti za ohranjanje svoje kulturne in nacionalne identitete. EU ponuja priložnosti, ki jih mora vsaka članica znati izkoristiti. Nihče v EU ni izgubil svoje nacionalne identitete, temveč jo je okrepil. Poglejte primer nam bližnjih narodov, Bolgarov, Grkov ...

Želim poudariti vlogo mladih v procesu približevanja Srbije k članstvu v EU, saj je članstvo v EU naložba za prihodnost. Opažamo trend odseljevanja iz države, predvsem mladih. Zahvaljujoč izvajanju aktivne politike naše oblasti se to počasi ustavlja. Moramo pripeljati EU v Srbijo in Srbijo v EU, potem se bo potreba po izseljevanju zmanjšala, vendar bodo normalne migracije potekale znotraj držav članic EU. To pomeni, da bodo ljudje iz drugih držav EU prihajali živet in delat v Srbijo. Pri tem sta pomembni vloga in izkušnje naše diaspore, ki je že v EU.

Mladi so po navadi internacionalni: želijo študirati in delati v tujini, EU vidijo kot dejavnik stabilnosti v Evropi. Tudi dolgo po drugi svetovni vojni je še vedno veliko anketirancev, ki menijo, da je mir zelo pomembna vrednota EU, saj bi morala Evropa za vedno ostati celina miru.

Zato je pomembno spodbuditi mlade, da so nosilci evropske poti Srbije. Eden od predlogov je znižanje volilne meje s sedanjih 18 na 16 let, kar je resnična potreba po medgeneracijskem ravnovesju pri odločanju, možnosti za večjo angažiranost in koristi vključevanja. Pobude za znižanje starosti za volilno pravico se vse bolj uveljavljajo po vsem svetu, vodi pa jih prepričanje, da mora biti v resnično predstavniški demokraciji slišan vsak glas, ne glede na starost. Nekatere države so nedavno znižale splošno volilno starost na 16 let, npr. Avstrija, Argentina, Brazilija, Ekvador, Nikaragva, medtem ko o tem potekajo resne javne razprave v številnih državah, npr. na Češkem, Finskem, v Kanadi,  na Danskem, Irskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Estoniji, Avstraliji, Japonski...

Mlade generacije, predvsem tiste, katerih pogledi so usmerjeni v druge dele sveta,  v druge integracije, organizacije in interesne sfere, bi morale dobro odpreti oči in ne gledati samo čustveno in indoktrinirano, ampak razumsko in videti, kaj je dobro in v interesu Srbije in njenih državljanov. Srbija je vedno bila del Evrope in ji je pripadala. Delimo usodo Evrope, a tudi prispevamo k njeni sedanjosti in prihodnosti.

Kot poslovnež pogosto potujem po svetu in veliko vidim in slišim. Vidim tudi številne migracije, ki so usmerjene predvsem proti članicam EU. Očitno je EU privlačno mesto za življenje in delo. To lahko potrdim tudi kot poslovnež - EU je odlično poslovno okolje.

Po začetku pogajanj med Ukrajino in Moldavijo in EU ter podelitvi statusa kandidatke Gruziji ne vidim nobenih ovir, da ne bi države Zahodnega Balkana postale članice EU. In to bo win-win situacija za vse in potrditev naše pripadnosti Evropi.

O avtorju:

Bogoljub J. Karić je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo "Organizacija in razvoj malega gospodarstva". Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno "Braća Karić". V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina ...

Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.

Ljubljana/Beograd, 16. februar 2024                   


[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnim svetom ECOSOC/OZN od leta 2018. in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije „European Perspectives“.

[2]Članek je napisan na podlagi prispevka na mednarodni konferenci „Srbija, mladi in Evropska unija“, ki jo je 8. februarja 2024 v Beogradu organizirala Alfa BK Univerza in Fondacija „Braća Karić“.

[3] European Councile, govor  predsednika Charles Michela na Blejskem strateškem forumu, povezava: https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2023/08/28/speech-by-president-charles-michel-at-the-bled-strategic-forum/

[4] Euronews, Von der Leyen vows to bring Western Balkan and EU economies 'closer' as four-day visit starts, povezava:  https://www.euronews.com/my-europe/2023/10/30/von-der-leyen-vows-to-bring-western-balkan-and-eu-economies-closer-as-four-day-visit-start