Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane v Sloveniji redno analizira dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je pripravil geopolitično analizo Evrazije v središču ameriške politike. Iz obsežne analize z naslovom »Geopolitika v dobi sprememb: Evrazija v središču ameriške politike skozi sodelovanje Minska, Abu Dabija in Washingtona« izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele.
V prvi polovici 21. stoletja mednarodna ureditev doživlja dinamično preobrazbo, v kateri stari varnostni vzorci izgubljajo svojo oporo, novi akterji in zavezništva pa odločno oblikujejo svetovni red. V tem kontekstu se Evrazija vse bolj uveljavlja kot ključno geopolitično in geoekonomsko prizorišče, prostor, kjer se križajo interesi vodilnih sil, energija teče po koridorjih strateškega pomena, varnostno ravnovesje pa je odvisno od stabilnih in pragmatičnih odnosov.
Za Združene države Amerike (ZDA) Evrazija ni več oddaljen prostor sekundarnega pomena, temveč postaja ključni izziv in potencial za stabilnost in blaginjo v 21. stoletju. V tem smislu Washington pozorno spremlja razvoj odnosov z državami Evrazijske gospodarske unije (EAEU)[2], ki jo sestavljajo Rusija, Belorusija, Kazahstan, Armenija in Kirgizistan. Čeprav odnose z Rusijo obremenjujejo številne varnostne in politične napetosti, imajo druge članice EAEU raznoliko in pomembno gospodarsko in diplomatsko sodelovanje z Združenimi državami – prek trgovine, energetike, izobraževanja in naložb.
Belorusija še posebej izstopa, saj njena strateška lega in odprtost za partnerstva, ki presegajo tradicionalne okvire, ponujata novo priložnost za diplomatsko in gospodarsko prisotnost ZDA v vzhodni Evropi. Kazahstan ostaja tudi ključni energetski partner in most do Srednje Azije, medtem ko Armenija in Kirgizistan kažeta zanimanje za diverzifikacijo zunanjih odnosov in krepitev institucionalnih vezi z mednarodnimi akterji.
Znotraj Evrazijske gospodarske unije Združeni arabski emirati (ZAE) in Belorusija gradita funkcionalen in stabilen dvostranski model sodelovanja, ki temelji na skupnih interesih, naložbah in političnem dialogu. Ta okvir ne le odpira vrata močnejšemu regionalnemu povezovanju, temveč ustvarja tudi osnovo za globlje sodelovanje Združenih držav v novi evrazijski realnosti.
Vrnitev Združenih držav k strateškemu načrtovanju in zunanji politiki z jasnimi cilji, kot jo simbolizira predsednik Donald Trump z vizijo njegovega podpredsednika J. D. Vancea in državnega sekretarja Marca Rubia, lahko postavi temelje za nova zavezništva, ki služijo dolgoročnim interesom Združenih držav, pa tudi stabilnosti Evrope, varnosti Bližnjega vzhoda in svetovnemu ravnovesju. Čeprav sta podedovala številne težave in izzive prejšnje demokratske administracije, jima je uspelo preprečiti izbruh konflikta med Indijo in Pakistanom maja 2025, nato pa še podpis dolgo pričakovanega mirovnega sporazuma med Demokratično republiko Kongo in Ruando v Washingtonu junija 2025. Predsednik Trump je ustavil 12-dnevni konflikt med Izraelom in Iranom, ki bi se lahko razvil v regionalno vojno. Hkrati si Trump močno prizadeva za dosego miru v Ukrajini in Gazi.
Natančen in učinkovit ameriški vojaški napad na iranski jedrski program je odpravil njegovo grožnjo in Iran prisilil, da se zdaj odloči za pot miru in sodelovanja z Združenimi državami. Neposredni pogovori predstavljajo priložnost za Teheran, da se po 45-ih letih izvleče iz izolacije in se poda na pot konstruktivnega dialoga. Hkrati je odločno stališče predsednika Trumpa do izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je od Izraela zahteval takojšen umik letal, poslanih v vojaško akcijo na dan premirja, pokazalo odločnost Washingtona, da ohrani mir. Vizija te administracije je uspešen svet, ki temelji na dialogu, sodelovanju in preprečevanju spopadov, kar utira pot varnejši in mirnejši prihodnosti za vse narode.
Zelo pomembno je poudariti, da Združeni arabski emirati (ZAE) kot ključni član Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC) igrajo ključno vlogo pri regionalni stabilnosti in gospodarstvu. Po drugi strani pa Minsk kot član Evrazijske gospodarske unije (EAEU) predstavlja vrata do trga, ki obsega približno 183 milijonov prebivalcev in ima bruto domači proizvod v višini več kot 2.400 milijard ameriških dolarjev, zaradi česar je ena najpomembnejših gospodarskih integracij na svetu.
Evrazija ni le geografski prostor med Vzhodom in Zahodom, temveč je središče prihodnjih globalnih odločitev, ki bodo v prihodnjih letih oblikovale mednarodne odnose. Ta prostor predstavlja ključno stičišče velikih sil in raznolikih interesov, ki bodo določali potek svetovne politike in gospodarstva. Na eni strani so tu ogromni naravni viri, kot so nafta, plin in minerali, na drugi strani pa strateški prometni koridorji, ki povezujejo celine in omogočajo pretok blaga, energije in informacij. Poleg tega ne smemo zanemariti demografskega potenciala in hitrega tehnološkega razvoja, zaradi česar je ta regija še posebej pomembna.
Za Združene države Amerike je ohranjanje in krepitev njihovega vpliva v Evraziji ključnega pomena za ohranjanje globalne prevlade in uravnoteženje rastočih ambicij Kitajske. V tem kontekstu postaja partnerstvo z državami Evrazijske gospodarske unije (EAEU) strateško pomemben element. ZAE in Belorusija izkoriščata to priložnost za izboljšanje svojih položajev z naložbami, tehnološkim razvojem in prispevkom k regionalni stabilnosti. Sodelovanje, ki temelji na gospodarstvu, varnosti in inovacijah, krepi vse vpletene strani in jih dela bolj konkurenčne akterje na svetovnem prizorišču.
Združeni arabski emirati (ZAE) danes izstopajo kot zgled stabilnosti, modernizacije in strateške diplomacije v arabskem in svetovnem kontekstu. Pod vodstvom predsednika šejka Mohameda bin Zayeda Al Nahyana so Emirati ključni akter pri širjenju vizije miru, razvoja in povezljivosti po vsem svetu. Njihova zunanja politika temelji na pragmatizmu, medsebojnem spoštovanju in pripravljenosti za dialog z vsemi stranmi brez ideoloških ovir.
Posebej pomembni so odnosi z Belorusijo, katere strateška lega v osrčju Evrazije pritegne pozornost tujih partnerjev. Med uradnim obiskom Minska 27. junija 2025 se je šejk Khaled bin Mohamed bin Zayed Al Nahyan, prestolonaslednik Abu Dabija in predsednik izvršnega sveta Abu Dabija, srečal s predsednikom Belorusije Aleksandrom Lukašenkom in poudaril pripravljenost ZAE, da nadaljujejo naložbe, ki zdaj presegajo več kot štiri milijarde ameriških dolarjev, namenjene digitalni infrastrukturi, energetski učinkovitosti, prehranski varnosti in vojaško-tehničnemu sodelovanju[3]. Ta zaveza dokazuje, da Emirati Belorusijo ne vidijo le kot trg, temveč kot strateškega partnerja za stabilnost in razvoj regije.
Vizija ZAE je močno utelešena v osebi šejka Mohameda bin Zayeda Al Nahyana, ki uživa zaupanje svetovnih voditeljev, vključno z Donaldom Trumpom, Vladimirjem Putinom in Aleksandrom Lukašenkom. Te osebne vezi, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju, Emiratom omogočajo, da delujejo kot nevtralni mediator in zanesljiv investicijski partner v svetu, polnem geopolitičnih napetosti.
S tem odnosom ZAE potrjujejo svojo vlogo vodilne osebe v medregionalnem sodelovanju. S povezovanjem Vzhoda in Zahoda in gradnjo partnerstev brez pritiska Emirati oblikujejo novo realnost, v kateri so stabilnost, razvoj in suverenost osnovna načela diplomacije. Sodelovanje z Belorusijo zato ni osamljen primer, temveč del širše vizije sodobne arabske identitete, ki temelji na odprtosti, gospodarskem razvoju in spodbujanju miru.
Belorusija ima ključni položaj znotraj Evrazijske unije, tako geografsko kot politično, kar ji daje posebno vlogo pri oblikovanju arhitekture tega regionalnega integracijskega bloka. Belorusija, ki leži na stičišču Evrope in Azije, predstavlja most, ki povezuje različne gospodarske, kulturne in geopolitične trende. Njena politika je usmerjena v ohranjanje suverenosti in stabilnosti, kar se jasno odraža v njenem aktivnem sodelovanju pri razvoju skupnih institucij in politik znotraj Unije. V tem procesu ima še posebej pomembno vlogo predsednik Aleksander Lukašenko, čigar vizija in strateško vodenje sta pomembno prispevala h krepitvi položaja Belorusije znotraj Evrazijske unije. Pod njegovim vodstvom je Minsk postal aktiven zagovornik suverenosti, stabilnosti in večpolarnosti, uravnoteženja med različnimi geopolitičnimi središči in spodbujanja razvojnega modela, ki temelji na enakopravnem sodelovanju med državami članicami. Njegova geostrateška vloga je še posebej očitna skozi njegov prispevek k energetski varnosti, prometni infrastrukturi in digitalni povezljivosti. Minsk je svoje predsedovanje EAEU izkoristil tudi za nadaljnjo krepitev političnih in gospodarskih vezi med članicami ter za širitev sodelovanja s strateškimi partnerji zunaj evrazijskega prostora. Glede na globalne izzive in geopolitične pretrese postaja vloga Belorusije kot stabilizacijskega dejavnika znotraj Evrazijske unije pomembna ne le za samo Unijo, temveč tudi za širšo regijo. Njena sposobnost uravnoteženja med različnimi interesnimi središči prispeva h krepitvi večpolarnega svetovnega reda in potrjuje Belorusijo kot nepogrešljiv steber evrazijske integracije.
Politika nove Trumpove administracije do Belorusije jasno kaže na strateški pristop, ki temelji na pragmatizmu in realpolitiki. Za razliko od prejšnjih administracij, ki so si pogosto prizadevale za sankcije in izolacijo, Trumpova ekipa priznava pomen Belorusije kot ključne regionalne partnerice znotraj Evrazijske gospodarske unije in širše geopolitične arhitekture Evrazije. 21. junija 2025 je v Minsku potekalo zgodovinsko in zelo pomembno srečanje med beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom in posebnim odposlancem ZDA, generalom Keithom Kelloggom. Kellogg kot izkušen ameriški diplomat in vojaški veteran, znan po svoji vlogi v strateških pogajanjih in varnostnih vprašanjih, predstavlja zelo visoko raven ameriškega interesa za obnovo in poglobitev odnosov z Belorusijo. Njegov obisk po mnogih letih diplomatske distance pošilja jasno sporočilo o pripravljenosti nove administracije za ponovno vzpostavitev dialoga in sodelovanja[4].
Politika Trumpove administracije do Belorusije predstavlja osvežujoč premik v ameriški zunanji politiki, ki ponuja novo priložnost za trajno partnerstvo, ki bo prispevalo k stabilnosti, blaginji in konstruktivnemu dialogu v evrazijski regiji.
Belorusija s svojimi bogatimi nahajališči redkih zemeljskih mineralov Združenim državam ponuja strateško pomemben vir v času globalne tehnološke in industrijske preobrazbe. Prav to dopolnjevanje ustvarja osnovo za gospodarsko sodelovanje na vseh ravneh, od energije, tehnologije do industrijskih in infrastrukturnih projektov, kar odpira nove priložnosti za dvostranske naložbe in razvoj.
Srečanje v Minsku je potekalo v vzdušju odprtosti in medsebojnega spoštovanja, kjer sta obe strani izrazili pripravljenost na iskren in k rezultatom usmerjen dialog. Predsednik Lukašenko je poudaril pomen enakopravnega pristopa, ki je ključen za dolgoročno sodelovanje in gradnjo zaupanja. General Kellogg je jasno potrdil, da ameriška administracija Belorusijo vidi kot pomembno partnerico, in poudaril pripravljenost Združenih držav Amerike za širitev sodelovanja na številnih področjih.
Ta diplomatski preboj lahko prinese številne koristi: od širitve gospodarskih vezi in naložb do energetske varnosti ter skupnih prizadevanj za ohranitev regionalne stabilnosti in boj proti globalnim grožnjam, kot sta terorizem in organizirani kriminal. Obnova odnosov med ZDA in Belorusijo lahko pomembno prispeva k varnostni dinamiki v Evropi in Aziji ter odpre pot novi dobi konstruktivnega sodelovanja.
Arktika (Severni tečaj), nekoč pozabljeno območje ledu, postaja ključna točka globalnega strateškega in gospodarskega interesa. Ker podnebne spremembe odpirajo nove morske poti in olajšujejo dostop do energije in mineralnih virov, se države po vsem svetu vse bolj zanimajo za vlaganje v to strateško regijo.
Posebej velja omeniti dejstvo, da so med zainteresiranimi državami Združeni arabski emirati, Belorusija in Kitajska. Te države kažejo pripravljenost za vlaganje v razvoj prometne infrastrukture, kar bi omogočilo komercializacijo severovzhodnega pomorskega koridorja. Direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe Kirill Dmitriev je izjavil, da želijo arabski vlagatelji sodelovati v Arktičnem razvojnem skladu, in poudaril, da bo »vse pod popolnim nadzorom Rusije. Naši viri so zaščiteni, sklad pa ponuja privlačne priložnosti za dolgoročni razvoj.«
Na konferenci, ki je bila 27. marca 2025 v Minsku, v Palači neodvisnosti, uradni rezidenci predsednika Belorusije, je na dogodku spregovoril tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je dejal: »Naši partnerji iz Belorusije, Kitajske, Združenih arabskih emiratov in drugih držav kažejo resno zanimanje za razvoj prometne infrastrukture v arktični regiji. To je strateško pomembno tako za gospodarsko rast kot za privabljanje tujih naložb«.[5]
Izjave prihajajo v času, ko ZDA in Rusija vodita predhodne pogovore o gospodarskem sodelovanju na Arktiki, s ciljem odprtja novih komunikacijskih in energetskih poti. Po mnenju ameriških analitikov Washington sodelovanje na Arktiki vidi kot potencialni način za ločitev Moskve in Pekinga, čeprav se zaradi krepitve rusko-kitajskih odnosov takšna upanja v tem trenutku zdijo nerealna.[6]
Poleg Arktike vse večje zanimanje zbuja tudi Antarktika (Južni tečaj). Administracija predsednika Donalda Trumpa Antarktiko vidi kot strateško pomembno točko. Ni le vojaška in pomorska pozicija, temveč je tudi bogata z nahajališči surovin, vključno z litijem, kobaltom in drugimi redkimi minerali, ima pa tudi zemeljski plin in potencialne zaloge nafte. Trump je večkrat poudaril, da morajo Združene države Amerike zagotoviti dostop do teh virov, da bi ohranile gospodarsko in energetsko prevlado.[7]
Politika Evropske unije do Evrazije je pogosto obremenjena z ideološkimi omejitvami in potrebo po usklajevanju z zunanjepolitičnimi smernicami Združenih držav Amerike, ki predstavljajo največjo gospodarsko in vojaško silo na svetu. Države EU delujejo v okviru kolektivne varnosti zavezništva NATO in so odvisne od ameriške vojaške zaščite, kar v praksi omejuje njihovo geopolitično avtonomijo. Ta položaj predstavlja pomemben izziv za države EU, če želijo zavzeti bolj neodvisno in učinkovito stališče v svetovni politiki.
Hkrati si Evropska unija prizadeva zagotoviti stabilne trge, varne energetske vire in varnostno sodelovanje z evrazijskim prostorom, vendar jo pogosto ovirajo ideološki predsodki in politična togost. Takšen pristop ni v skladu s sodobnimi geopolitičnimi izzivi in ne prispeva k učinkovitemu reševanju vprašanj v kompleksnem evrazijskem kontekstu, zato je treba sprejeti bolj prilagodljiv in pragmatičen pristop.
Baltske države, Estonija, Latvija in Litva, ki imajo kompleksno zgodovino in še vedno nosijo breme zgodovinskih napetosti, ki izhajajo iz zapuščine Sovjetske zveze, si zaslužijo posebno pozornost. Čeprav so sestavni del evropskega političnega in varnostnega sistema, njihovo trenutno politiko pogosto zaznamujeta frustracija in nezaupanje v sodelovanje z Rusijo. Zaradi teh razmer je njihova sposobnost konstruktivnega delovanja v širšem evrazijskem prostoru omejena. Predolgo bivanje v zgodovinskih frustracijah lahko vodi v politično inercijo in zamudi ključne priložnosti za stabilnost in blaginjo. Baltske države imajo danes pomembno priložnost, da ponovno preučijo svoja stališča in aktivno sodelujejo pri gradnji mostov dialoga in gospodarskih partnerstev v regiji. Bolj prilagodljiv in pragmatičen pristop, usklajen z novimi ameriškimi strategijami, lahko pomembno prispeva k njihovi varnosti, sodelovanju in blaginji EU in Evrazije kot celote.
Politika ameriške administracije jasno odraža strateški premik, ki temelji na pragmatizmu in realpolitiki. Za razliko od prejšnjih administracij, ki so se pogosto zatekale k uvedbi sankcij in politični izolaciji, sedanji pristop poudarja dialog, spoštovanje suverenosti in uresničitev skupnih interesov. Ta politika predstavlja osvežitev v ameriški zunanji politiki in ponuja novo priložnost za trajno partnerstvo, ki bo prispevalo k stabilnosti, blaginji in konstruktivnemu dialogu znotraj evrazijske regije.
Leta 2025 sta imela predsednik Donald Trump in predsednik Vladimir Putin pet telefonskih pogovorov[8], kar jasno kaže na pripravljenost obeh strani za neposreden dialog in sprostitev odnosov med obema velesilama, kar odpira prostor za intenzivnejše diplomatsko sodelovanje in skupno delo na področju varnosti in gospodarskega razvoja. Ta diplomatska dinamika namiguje na možnost premagovanja trenutnih napetosti in vzpostavitve trajnega miru, zlasti v geopolitičnem prostoru Evrazije.
V tem kontekstu se od EU pričakuje, da bo prepoznala te spremembe in sprejela bolj fleksibilen in pragmatičen pristop do Evrazije, da bi skupaj z Združenimi državami in drugimi ključnimi akterji zgradila stabilnejše in uspešnejše geopolitično okolje. Le s takim pristopom se je mogoče izogniti eskalaciji konfliktov ter zagotoviti dolgoročno varnost in razvoj na evropski celini.
Ta ton sodelovanja z Vzhodom odpira tudi prostor Evropski uniji, da razmisli o svojem lastnem pristopu. Čas je, da EU preneha slediti zgodovinskim frustracijam in ideološkim avtomatizmom ter poišče svoj interes v sodelovanju z Evrazijo, tako na področju energetike kot gospodarstva in trgovine. Le tako lahko EU postane resnično avtonomna in stabilna svetovna sila.
Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 22. julij 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Evroazijska ekonomska unija (EAEU ili EEU) je ekonomska unija petih postsovjetskih držav v Evroaziji. EAEU ima edinstveno integrirano tržišče. Države članice so: Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan in Rusija. Opazovalke so: Kuba, Iran, Moldavija, Uzbekistan, povezava: www.eaeunion.org/?lang=en
[3] Ministry of Economy of the Republic of Belarus, official press release on UAE–Belarus investment cooperation, 2025, povezava: www.economy.gov.by/en/news/uae-investments-belarus-2025 .
[4] Belarusian president Alexander Lukashenko met with U.S. special envoy Keith Kellogg, povezava: www.reuters.com/world/belarus-lukashenko-meets-with-us-envoy-kellogg-belta-reports-2025-06-21/?utm_source=chatgpt.com .
[5] Recap of the ‘Arctic: Territory of Dialogue’ International Arctic Forum 2025, povezava: www.forumarctica.ru/en/news/podvedeny-itogi-mezhdunarodnogo-arkticheskogo-foruma-«arktika-territorija-dialoga»-2025/?utm_referrer=https%3A%2F%2Fwww.google.com%2F
[6] US and Russia explore Arctic cooperation as ties with European allies strain, link: www.arctictoday.com/us-and-russia-explore-arctic-cooperation-as-ties-with-european-allies-strain
[7] Many of Trump’s actions against allies and foes focus on one big thing, povezava: www.politico.com/news/2025/02/13/trump-mineral-energy-resources-00203576
[8] Trump and Putin have held five phone calls this year till June 20. 2025, povezava: www.reuters.com/world/europe/kremlin-declines-predict-when-putin-trump-may-meet-face-to-face-2025-06-20/
