Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je znan po svojih rednih analizah svetovnega dogajanja, s poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih regijah po svetu. Pomemben prispevek prihaja s strani dr. J. Scotta Youngerja, predsednika in komisarja pri Glendale Partners ter člana Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom »Bližnji vzhod – kje in kdaj naprej?« dr. Younger raziskuje vpliv Trumpove administracije na nedavne dogodke v Gazi in Ukrajini.
Predsednik Trump je zdaj v šestem mesecu svojega predsedniškega mandata. Ob nastopu funkcije 29. januarja 2025, je medijem zagotovil veliko objav v časopisih. Hvalil se je, da bo kot predsednik v enem dnevu končal oba trajajoča spopada, Ukrajino in Izrael, in da se ne bo zapletel v nobeno večjo vojno, pri čemer so bile vse obljube prelomljene. Bil je prepričan, da je njegovo »prijateljstvo« dovolj močno, da bo lahko voditelja obeh konfliktov, Putina in Netanjahuja, prisilil, da prenehata s tem, kar počneta.
V tem kratkem času ko je predsednik, so se morali tisti, ki morajo sprejemati posledične odločitve, naučiti, kako najbolje ravnati s tem nepredvidljivim, narcisoidnim človekom, kar vzame veliko časa. Njegova kabinetna ekipa mora biti zvesta, to je pomembnejše od kompetentnosti. Pravzaprav je ekipa kot druga enajstica, ki interpretira znake, ki prihajajo iz političnih krogov. Bo ta ekipa zdržala še tri leta in pol?
Medtem so Izraelci v zadnjih treh mesecih okrepili svoj nadzor nad Gazo, pri čemer so zavrnili OZN in druge humanitarne agencije ter s tem prepotrebno pomoč Palestincem, ujetim v Gazi. Zdaj je vse v njihovi rokah. Ljudje so dejansko stradali in sprožili univerzalno pritožbo, ki je pravilno govorila o genocidu. Skupaj z Američani so si ustvarili nov organ, ki bi odslej skrbel za vso prehransko pomoč, kljub temu da so jim močno svetovali, da sistem, kot so si ga zamišljali, ne bo deloval, vendar so bili Izraelci odločeni, da bodo nadaljevali. Tako smo v preteklem mesecu preveč jasno videli nezadostne zaloge in 400 smrtnih žrtev zaradi streljanja na stradajoče ljudi, ki so prihajali po zaloge. IDF pravi, da so bili zaskrbljeni, da bi jim »množice« ljudi, ki so po njihovem navodilu prihajale proti njim, povzročile škodo. Neoboroženi!! Ne vem, koga poskušajo prepričati. Sistem, ki trenutno obstaja, je popolnoma nezadovoljiv.
Zdaj, sicer že končano, je Izrael začel vojno z Iranom, svojim »sovražnikom«, ki je trajala 12 dni. Ker se premier Netanjahu vsak dan pogovarja s Trumpom, je po lastnih besedah moral imeti ameriški odlok o vojni. Ker Iran nima letalskih sil, bi lahko Izrael prosto bombardiral iranska jedrska sredstva, Iran pa bi lahko odgovoril le z brezpilotnimi letali in raketami, večino pa bi ujela izraelska »železna kupola«.
Trump je nakazal, da bo Iranu dal do dva tedna časa, da se usede za pogajalsko mizo, vendar bo nato Iran tudi bombardiral. Pravzaprav je potreboval le 2 do 3 dni, da je uredil dogovore za posebna letala, ki bi lahko odvrgla bombe, ki bi prodrle do globin, potrebnih za uničenje iranskih jedrskih objektov v Fordu, kjer je potekala obogatitev urana do ravni, potrebne za bombe. Trump je bil na koncu misije popolnoma uspešen. Vendar dokazi temu nasprotujejo, čeprav je prišlo do nekaj škode.
Netanjahu je trenutno na tretjem obisku v Beli hiši. Trump je izrazil željo po končanju vojne v Gazi. Trenutno potekajo srečanja s predstavniki Izraela, Palestincev/Hamasa, Katarcev, Egipta in ZDA, na katerih bodo razpravljali o Trumpovem dvomesečnem načrtu premirja kot prvem koraku k trajni rešitvi. To obdobje naj bi se uporabilo za dokončanje izmenjave talcev. Kaj pa dolgoročno?
Hamas si želi trajnega premirja, medtem ko si Netanjahu želi po dveh mesecih nadaljevati sovražnosti, da bi Hamas popolnoma uničil. Skrajna desnica izraelske vlade želi, da so Palestinci zaprti v določenem območju okoli Rafe, medtem ko prevzamejo preostanek Gaze. Iz OZN, EU in drugod po svetu so se oglasili glasni alarmi, da to krši mednarodno pravo. Zdaj je veliko odvisno od Donalda Trumpa in od tega, ali bo uspelo prepričati Bibija Netanjahuja, ki je včeraj ugotovil, da je način, kako prepričati Trumpa, da ga še enkrat pohvali. To je storil med večerjo v Beli hiši, ko mu je izročil pismo, v katerem je Trumpa priporočil za Nobelovo nagrado za mir! Postalo je znano, da si želi te najvišje nagrade. Od enega določenega zločinca do drugega. To se ne sme zgoditi – vsaj dokler svetu ne dokaže, da si jo je zaslužil, in to bo trajalo nekaj časa. Počakajmo in bomo videli.
Potrebna je rešitev z dvema državama, pravičnost za Palestince, 10-letno obdobje predaje z majhno skupino uglednih, empatičnih oseb, ki bi pomagale državi v nastajanju z določenimi mejami, ki ni odvisna od Izraela. ZDA bi morale igrati pomembno vlogo, prav tako EU in drugi arabski sosedje. Trump bi lahko kot del rešitve celo predstavil svojo idejo o bližnjevzhodni rivieri. Na ta način bi lahko resnično pokazal svoje mirovne namere.
Medtem ko so bile ZDA sicer zaskrbljene zaradi iranske situacije, je Putin začel stopnjevati svojo vojno v Ukrajini. Trumpov predlog o dvomesečnem premirju je bolj ali manj zavrnil, pred kratkim pa je okrepil zračno bombardiranje Ukrajine. Putin je iz Severne Koreje prevzel tudi dodatnih 30.000 vojakov in nadaljuje s svojimi kopenskimi silami.
Trump je pred kratkim poklical Putina, kar ni bilo zadovoljivo in mu je vsaj razjasnilo stališče, ki bi ga morale ZDA zavzeti v prihodnosti. Nedavno srečanje Nata, ki se ga je udeležil, mu je moralo prinesti nekaj tolažbe, saj so se Evropejci zavezali k finančni zavezi v višini 5 % BDP na državo v desetih letih. Ponovno se je povezal z Ukrajino s pošiljanjem orožja, kar je pred kratkim ustavil, češ da se bo njegov »prijatelj« Putin strinjal z njegovim predlogom o premirju. To je olajšanje za Evropejce, ki se še niso povsem pripravljeni upreti ruskemu napredovanju v Ukrajini.
Nazaj k Gazi, ki ostaja zelo zapletena situacija za rešitev. Prišlo bo do zapletov, zlasti če se skrajni desnici dovoli, da uveljavi svojo navidezno moč. Kar bo Trump storil, bo nakazalo, kaj lahko sledi. Mislim, da ne bomo dolgo čakali.
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 19. julij 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
