Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane v Sloveniji redno analizira dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je pripravil analizo trenutnih političnih razmer v Republiki Albaniji pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo 11. maja 2025. Iz obsežne analize »Parlamentarne volitve v Albaniji 2025: Zadnja priložnost, da Albanija postane 'normalna država'« izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele.
Albanija bo 11. maja 2025 izvedla enajste parlamentarne volitve od padca komunističnega režima Enverja Hodže leta 1991.
Na parlamentarnih volitvah je 140 poslancev izvoljenih v 12 veččlanskih volilnih okrajih po proporcionalni zastopanosti odprtih list z nacionalnim volilnim pragom 1% in mandati, dodeljenimi po d'Hondtovi metodi. Prvič se pričakuje množična udeležba diaspore na volitvah.
Demografske spremembe so privedle do sprememb v številu predstavniških mandatov v nekaterih volilnih okrajih. Na primer, v volilni enoti Tirana se voli 37 poslancev, Fier 16 poslancev, Drač/Durrës 14, Elabasan 14, Vlorë 12, Skadar/Shkodër 11, Korçë 10, Lezhë 7, Berat 7, Dibër 5, Gjirokastër 4, medtem ko se v volilni enoti Kukës izvoli le tri poslance.
Centralna volilna komisija (CEC) je registrirala 53 političnih strank in tri koalicije. Za uvrstitev na glasovnico morajo imeti stranke bodisi predstavnike v sedanjem parlamentu bodisi 5000 podpisov, koalicije pa morajo imeti bodisi predstavnike v sedanjem parlamentu bodisi 7000 podpisov.
Na prihajajočih parlamentarnih volitvah se bosta znova pomerila dva velika politična bloka, Demokratska stranka – Zavezništvo za veličastno Albanijo (Partia Demokratike – Aleanca për Shqipërinë Madhështore - ASHM), ki jo vodi Sali Berisha (PD), in drugi blok sedanjega premierja Edija Rame (PS), zbran okoli Socialistične stranke (Partia Socialiste e Shqipërisë - PS) kot „Tretja pot“. Obstaja tudi več manjših političnih strank, kot so: Evroatlantska koalicija (Koalicioni „Euro-Atlantike“), Gibanje skupaj (Lëvizja Bashkë), Stranka s priložnostjo (Partia Mundësia), Albanija postane pobuda (Koalicioni „Nisma Shqipëria Bëhet“). Nekatere stranke so satelitske stranke Edija Rame.
Kljub hvalisanju sedanjega premierja Edija Rame (PS) o domnevnih velikih uspehih v času njegove vladavine, je Albanija še vedno ena najbolj nerazvitih držav v Evropi. Pričakovalo se je, da bodo s padcem togega komunističnega režima Enverja Hodže leta 1991, nazadnjaške sile v Albaniji za vedno poslane v zgodovino. Vendar pa je Socialistična stranka (PS) Edija Rame, ki je naslednica nekdanje Komunistične partije Albanije, po prihodu na oblast leta 2013 uspela vzpostaviti hibridni režim, ki je predstavljal kombinacijo režima Slobodana Miloševića in režima Enverja Hodže.
Čeprav je Albanija dobila status kandidatke za EU septembra 2014, je Albanija pogajanja začela konec leta 2022. Med nalogami, ki jih mora Albanija izpolniti, so pravosodna reforma, boj proti kriminalu (drogam in trgovini z ljudmi) in korupciji, pomanjkanje neodvisnih medijev, depolitizacija institucij, povečanje učinkovitosti in vzpostavitev bolj dinamičnega dialoga med vlado in opozicijo, da bi bile reforme celovitejše in pospešene.
Politični pritiski, ustrahovanje, korupcija in omejeni viri so preprečili, da bi sodstvo delovalo v celoti, neodvisno in učinkovito. Korupcija je prisotna v vseh segmentih in na vseh ravneh oblasti, vključno z javnim naročanjem in javno-zasebnimi partnerstvi.
Pogajanja z EU še zdaleč niso tako blizu, kot jih poskuša predstaviti režim Edija Rame in nekateri uradniki EU. Ocene so, da dohodek od trgovine z drogami presega velikost albanskega proračuna in da so v Albaniji le še mamila „na poti v Evropo“. Razsežnosti kriminala in korupcije v Albaniji lahko primerjamo z Miloradom Dodikom (SNSD), ki po ocenah samo v Sloveniji, skupaj s svojo oligarhijo, poseduje tri milijarde, kar predstavlja proračun manjše države. Edi Rama poskuša ustvariti vtis, da so vsi drugi v Albaniji kriminalci razen njega, zlasti njegova politična nasprotnika, opozicijska voditelja Sali Berisha (PD) in Ilir Meta (PL).
Socialistični stranki še nikoli ni uspelo, da bi postala stranka moderne evropske levice, tako programsko kot ideološko. Štirje ključni stebri socialističnega programa niso bili uresničeni: gospodarsko okrevanje, družbena prenova, vrnitev demokracije in integracija v Evropo. Začetno navdušenje je hitro splahnelo in Edi Rama je postal simbol „kanabizacije Albanije“ ter razcveta organiziranega kriminala in trgovine z drogami.
Pritiski in utišanje medijev so albanska stalnica. Režim Edija Rame je javno-zasebna partnerstva s kriminalnimi strukturami promoviral kot novo moderno kombinacijo avtoritarnega modela plenjenja, kar se dogaja pred očmi albanskih državljanov.
Razloge za trenutno stanje je mogoče najti v osebnem in neposrednem sodelovanju med Socialistično stranko (PS) in mrežami organiziranega kriminala. Izvolitev posameznikov z resnimi kazenskimi evidencami v državni parlament in lokalne skupnosti je povzročila okrepitev dejavnosti kriminalnih mrež pri proizvodnji in preprodaji mamil. Zaradi neposrednega sodelovanja albanske izvršilne oblasti in strpnosti sodnih organov je to privedlo do kupovanja glasov s sredstvi, pridobljenimi s kriminalom in drogami.
Rama je postal popoln vladar, ki ima de facto absolutni nadzor nad vsemi segmenti države in družbe. Ključno vprašanje je, kdo na Zahodu podpira Ramovo vladavino in kdo iz tujine, zlasti kdo od uradnikov EU, je vpleten v Ramovo razvito korupcijsko hobotnico? Edi Rama kot pokvarjen vladar zavaja Zahod. Še posebej si prizadeva pridobiti naklonjenost ameriškega predsednika Donalda Trumpa in se z njim povezati, po drugi strani pa ima globoke in močno razvite vezi z največjimi Trumpovimi sovražniki v Washingtonu. Rama si je neuspešno prizadeval za srečanje ali večerjo z Donaldom Trumpom mlajšim.
Demokratska stranka in Sali Berisha sta strmoglavila režim Enverja Hodže. Ali je Albanija sploh lahko država brez režima, torej normalna demokratična država z najvišjimi demokratičnimi standardi in hkrati gospodarsko bogata z močnimi obeti za prihodnost?
Demokratska stranka in Sali Berisha, skupaj z drugimi opozicijskimi strankami, predvsem z volivci in s podporo državljanov Albanije, lahko na prihajajočih parlamentarnih volitvah, če bodo te poštene, iskrene in transparentne, skupaj strmoglavijo režim Edija Rame, ki predstavlja kombinacijo režima Slobodana Miloševića in režima Enverja Hodže. Veteran albanske politike Sali Berisha (PD) se zaveda svoje zgodovinske vloge in odgovornosti, da mora že drugič strmoglaviti režim, nekoč Enverja Hoxhe, zdaj pa Edija Rame. Padec Ramovega režima odpira novo priložnost in upanje za Albanijo ter novo poglavje v njenem družbeno-ekonomskem in političnem razvoju.
Relativno šibka pravna država je glavni problem Albanije pri nadzoru trgovine z drogami. Reforme kazenskega pravosodja v Albaniji morajo vključevati odstavitev sodnikov in tožilcev, ki so povezani z organiziranim kriminalom in nepojasnjenim osebnim premoženjem.
Specializirana struktura za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK), ki jo sestavljata Posebno tožilstvo (SPO) in Nacionalni preiskovalni urad (NBI), ni dovolj učinkovita in sposobna, nekateri zaposleni pa so se „okužili“ s politično-kriminalnimi strukturami.
Razmere v Albaniji so zaskrbljujoče, državljani so razočarani zaradi nenehnih težav, kot so: korupcija in klientelizem, šibka pravna država, beg možganov in emigracija, težave s pravosodnimi reformami in počasno vključevanje v EU.
Če želi Albanija postati „normalna država“, mora zagotoviti: delujočo demokracijo z neodvisnimi institucijami, pregledno in učinkovito javno upravo, enaka pravila za vse pred zakonom in družbo, v kateri državljani zaupajo volitvam in institucijam, ter pospešiti gospodarski razvoj, ki zmanjšuje potrebo po množičnem izseljevanju prebivalstva.
Analitiki menijo, da je vladavina Edija Rame in Socialistične stranke sprva obljubljala velike spremembe in vzpostavitev „normalne države“. Kmalu je postalo očitno, da Albanija vse bolj postaja narko država oziroma deluje kot mamilarski kartel, ki je bil zaradi sumljivega denarja deležen pohval iz Bruslja. Izjave nekaterih evropskih uradnikov o uspehih Albanije na njeni evropski poti, je treba jemati z veliko previdnostjo zaradi prisotnosti visokih korupcijskih tveganj. Aretacije opozicijskih voditeljev Salija Berishe in Ilirja Mete, ki so bile v nasprotju z zakonom in ustavo, so pokazale potencial in meje Ramove demokracije. Zato so prihajajoče parlamentarne volitve verjetno zadnja priložnost, da volilci s peresom v roki izberejo politično možnost, ki bo zagotovila delovanje Albanije kot „normalne države“ in njeno blaginjo brez selektivnega političnega preganjanja in selektivne pravičnosti, hkrati pa odpravila mamilarske kartele kot ključne vzvode Ramove vlade in nosilce kriminalnih in koruptivnih dejavnosti.
Opis vladavine Edija Rame podpirajo pričevanja nekaterih njegovih nekdanjih najbližjih sodelavcev, kot je njegov nekdanji podpredsednik vlade Arben Ahmetaj, ki je bil minister za gospodarstvo, minister za finance, minister za obnovo po uničujočem potresu in podpredsednik vlade od leta 2021 do 2022. Bil je eden najvplivnejših članov vlade do leta 2023, ko je postal osrednja osebnost v t. i. »aferi sežigalnica«, ki se nanaša na korupcijo in zlorabo javnih sredstev v povezavi s koncesijami za gradnjo in upravljanje sežigalnic odpadkov v Elbasanu, Fjerju in Tirani. Ahmetaj je bil odstavljen s položaja in je zapustil Albanijo ter zaprosil za politični azil v Švici, zdaj pa obtožuje Edija Ramo organiziranja korupcijskih shem in trdi, da ga je Rama prosil za spremembo zakona, da bi lahko prodal javni dolg Raminemu prijatelju iz Izraela.
Erion Veliaj, tesen politični zaveznik Edija Rame, je župan Tirane od leta 2015. Njuni odnosi so se po Veliajevi aretaciji februarja 2025 znatno poslabšali. Veliaj je bil aretiran zaradi obtožb korupcije in pranja denarja, vključno z domnevno zlorabo javnih sredstev v vrednosti najmanj 1,1 milijona evrov. Obtožbe so povezane s projekti gradnje sežigalnic odpadkov v Tirani. Veliaj je trenutno v priporu v Draču, kjer čaka na sojenje.
Prihajajoče parlamentarne volitve v Albaniji so „zadnja priložnost“, saj so ključni preizkus za demokracijo in institucionalne reforme. Integracija v EU je vstopila v občutljivo fazo, uradni Bruselj pričakuje konkretne rezultate, ne le deklarativnih izjav. Albanija in Albanci čutijo vse večjo družbeno utrujenost od Edija Rame in Socialistične stranke, medtem ko so mnogi Albanci izgubili zaupanje v politične elite in si želijo kakovostnih sprememb v vseh segmentih družbe. Državljani so resnično zaskrbljeni, da bi Albanija brez korenitih sprememb lahko ostala „ujeta država“ brez kakršne koli perspektive.
Boj proti korupciji ni več nemogoča misija. Z umetno inteligenco (AI) je mogoče analizirati milijone dokumentov, slediti vzorcem, odkrivati ponarejene pogodbe, prirejene razpise, prepoznavati mafijske povezave in skrite denarne sledi. Umetna inteligenca ne pozablja, ne sprejema podkupnin in ne pozablja imen storilcev kaznivih dejanj in koruptivnih dejanj.
Ankete v Albaniji ne kažejo vedno verodostojnih kazalnikov razpoloženja volivcev na dan volitev. Politični subjekti uporabljajo rezultate predvolilnih anket kot osnovo za določanje volilnih strategij, vodenje razprav in analiz teh rezultatov ter za napade na politične nasprotnike. Vendar je prihodnost Albanije v rokah albanskih volivcev.
Ljubljana/Bruselj/Washington/Tirana, 8. maj 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
