Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, na Balkanu in po svetu. Nj. Eksc. Altay Abibullayev, izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Kazahstan v Republiki Sloveniji, v članku z naslovom »Kazahstan na pragu nove politične faze« celovito in argumentirano predstavlja ustavno, politično, gospodarsko in tehnološko preobrazbo Kazahstana ter volitve v Kurultaj umešča kot pomemben preizkus nove institucionalne ureditve in nadaljnjega razvoja države.
V Kazahstanu bodo 23. avgusta 2026 potekale prve volitve poslancev Kurultaja po začetku uveljavitve nove ustave 1. julija letos. Ne gre zgolj za še ene volitve temveč za pomemben korak v politični preobrazbi države. Kazahstanski državljani bodo prvič izvolili člane novega najvišjega predstavniškega organa v okviru prenovljenega ustavnega modela.
Kurultaj bo enodomni parlament, sestavljen iz 145 poslancev, ki bodo izvoljeni za petletni mandat. Nadomestil bo dosedanji dvodomni sistem, ki sta ga sestavljala Mažilis in Senat. Novi model je namenjen temu, da zakonodajni postopek postane bolj dosleden in razumljiv javnosti, da se zmanjšajo odvečni birokratski postopki ter okrepi odgovornost političnih strank do volivcev.
Po podatkih Centralne volilne komisije je na strankarskih seznamih skupno 545 kandidatov, ki se borijo za 145 sedežev.
Ime novega organa nosi globok zgodovinski pomen. V kazahstanski tradiciji so bili kurultaji zborovanja, na katerih so razpravljali o najpomembnejših vprašanjih življenja naroda, sprejemali odločitve državnega pomena in določali prihodnost države. Danes ta zgodovinski pojem dobiva sodobno vsebino: povezuje nacionalno politično tradicijo z načeli predstavniške demokracije, politične konkurence in državljanske udeležbe.
Volitve potekajo po proporcionalnem sistemu: državljani glasujejo za stranke in njihove programe, mandati pa se razdelijo med politične sile, ki presežejo petodstotni prag. Takšen pristop težišče politične konkurence prenaša z osebnih ambicij posameznih kandidatov na tekmovanje idej, programov in ekip, ki so sposobne prevzeti skupno odgovornost za odločitve o proračunu, socialni politiki, gospodarstvu, regionalnem razvoju, nacionalni varnosti in mednarodnih obveznostih države. Za ženske, mlade in osebe z invalidnostjo je na kandidatnih listah političnih strank določena skupna kvota v višini najmanj 30 odstotkov.
Proporcionalni model se široko uporablja v evropskih demokracijah, med drugim v Avstriji, Belgiji, na Danskem, v Italiji, na Nizozemskem, Norveškem, Portugalskem, Finskem, Švici in na Švedskem. Mednarodni standardi ne določajo enega samega obveznega volilnega modela. Bistveno je zagotoviti svobodno izražanje volje državljanov, politični pluralizem, enakost volilnih pravic in konkurenčnost kampanje.
Na volitvah sodeluje vseh sedem registriranih političnih strank Kazahstana. To ustvarja pogoje za vsebinsko razpravo o gospodarski rasti, podpori podjetništvu, izobraževanju, zdravstvu, socialni politiki, ekologiji in razvoju regij. Zakon hkrati določa postopkovno vlogo opozicije pri delu novega parlamenta: en odbor bo vodil predstavnik opozicije, v drugih odborih pa bodo opoziciji pripadla mesta podpredsednikov.
Nova ustava je rezultat široke javne in strokovne razprave, ki se je začela že septembra 2025. Pri pripravi reforme so sodelovali ustavni pravniki, politične stranke, predstavniki civilne družbe in državljani. Seje Ustavne komisije so bile javno predvajane, prek digitalnih platform eGov in e-Otinish pa je bilo prejetih več kot 12 tisoč pobud. Končni model je bil na vsedržavnem referendumu 15. marca 2026 potrjen z več kot 73 odstotki glasov državljanov, ki so se udeležili glasovanja.
Svobodno in tajno izražanje volje ostaja temeljno načelo prihajajočih volitev. Državljani lahko svoj volilni status in volišče vnaprej preverijo v digitalni obliki ter uporabijo tudi mehanizme glasovanja zunaj kraja stalne registracije. Centralna, teritorialne in volilne komisije na voliščih izvajajo usposabljanje in preverjanje znanja za več kot 71 tisoč članov volilnih komisij. Seje Centralne volilne komisije so odprte za predstavnike strank, medijev ter domače in mednarodne opazovalce, prenašajo pa se tudi prek spleta.
Volitve v Kurultaj so del širših preobrazb, ki jih Kazahstan od leta 2019 dosledno izvaja v okviru usmeritve v izgradnjo Pravičnega Kazahstana. V državi je bil uveden enoten sedemletni predsedniški mandat brez pravice do ponovne izvolitve, poenostavljena je bila registracija političnih strank, razširjene so bile pristojnosti predstavniških organov, uvedene pa so bile tudi neposredne volitve vaških akimov. Institucija varuha človekovih pravic je dobila ustavni status, Ustavno sodišče pa je leta 2023 ponovno začelo delovati in državljanom ter organizacijam omogočilo neposredno vlaganje pobud v zadevah ustavnih pravic.
Obsežno politično modernizacijo spremljata socialna in pravna reforma. V državi deluje več kot 22 tisoč nevladnih organizacij. Kazahstan je po površini največja država v Srednji Aziji in deveta največja na svetu: njegova površina znaša približno 2,7 milijona kvadratnih kilometrov. Država ima 20,5 milijona prebivalcev. V Kazahstanu živi več kot 135 etničnih skupin, zastopanih pa je 17 uradno registriranih verskih skupnosti. Ta raznolikost ni le demografska posebnost, temveč tudi pomemben temelj državne politike medetničnega in medverskega sožitja. Kazahstan je sekularna država in organizira Kongres voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij kot mednarodno platformo za dialog, mir in medsebojno spoštovanje.
Naša država razpolaga z obsežnimi zalogami nafte, plina, urana, premoga, zlata, redkih in redkozemeljskih kovin ter velikimi kmetijskimi zemljišči. Vrednost kazahstanskih surovinskih zalog je ocenjena na 46 bilijonov ameriških dolarjev. Vendar strateška naloga Kazahstana ni ohranjanje odvisnosti od surovin, temveč diverzifikacija gospodarstva, razvoj predelovalne industrije, prometa, logistike, kmetijsko-industrijskega kompleksa, izobraževanja, znanosti in visokih tehnologij.
Posebno mesto zavzema digitalna preobrazba. Leto 2026 je bilo v Kazahstanu razglašeno za leto digitalizacije in umetne inteligence. Država razvija model »AI-Native Government«: uvajajo se proaktivne javne storitve, platforma Smart Data Ukimet, eGov.GPT ter sodobni mehanizmi medresorske izmenjave podatkov. Kazahstan zaseda 24. mesto med 193 državami na Indeksu razvoja e-uprave Združenih narodov in se uvršča med deset najboljših držav na svetu po kakovosti spletnih javnih storitev.
Vzpostavlja se nacionalni ekosistem umetne inteligence: delujejo Ministrstvo za umetno inteligenco in digitalni razvoj, Svet za razvoj umetne inteligence pri predsedniku države, razvijajo se nacionalna superračunalniška infrastruktura, domači jezikovni modeli in prvi državni grozd Data Center Valley. V Astani je bil odprt Mednarodni center za razvoj umetne inteligence AlemAI, ki združuje izobraževalne, raziskovalne in inovacijske projekte. V državi že deluje več kot 100 zagonskih podjetij s področja umetne inteligence, obseg tveganega kapitala, vloženega v takšne projekte, pa se je v letih 2023–2025 povečal za več kot petkrat — s približno 14 na 73 milijonov dolarjev. Obseg izvoza digitalnih storitev je presegel 1 milijardo evrov.
Kazahstan je član Svetovne trgovinske organizacije od 30. novembra 2015. Članstvo v STO je postalo pomemben dejavnik modernizacije trgovinskega režima, večje predvidljivosti za vlagatelje in globlje vključitve države v svetovno gospodarstvo. Kazahstan dosledno podpira razvoj odprte mednarodne trgovine, temelječe na pravilih, ter si prizadeva za širitev izvozne geografske usmerjenosti in visokotehnološke proizvodnje.
Evropska unija ostaja vodilna trgovinska in naložbena partnerica Kazahstana. Leta 2025 je blagovna menjava med Kazahstanom in EU znašala 41,4 milijarde evrov. Sporazum o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju med Kazahstanom in Evropsko unijo, ki je začel veljati leta 2020, ne zajema le trgovine in naložb, temveč tudi energetiko, promet, digitalizacijo, kritične surovine, vladavino prava, izobraževanje in humanitarne povezave.
Poseben pomen dobiva sodelovanje v okviru Transkaspijske mednarodne prometne poti oziroma Srednjega koridorja, ki povezuje Srednjo Azijo in Evropo. Kazahstan vidi EU kot dolgoročno partnerico na področjih energetske varnosti, zelenega prehoda, kritičnih materialov, logistike in novih tehnologij.
V tem okviru imata Kazahstan in Slovenija znaten potencial za širitev dvostranskega sodelovanja. Blagovna menjava med državama je leta 2025 dosegla 193,5 milijona evrov, v prvih šestih mesecih leta 2026 pa 102 milijona evrov. Pomemben del sodelovanja predstavljajo farmacevtske družbe KRKA in Lek–Sandoz, ki jih kazahstanski potrošniki dobro poznajo. Obeti pa so bistveno širši: farmacija in zdravstvo, digitalizacija, umetna inteligenca, izobraževanje, turizem, vodna agenda, promet in logistika, vključno s povezovanjem pristanišča Koper s Srednjim koridorjem.
Kazahstan v Slovenijo izvaža ferokrom, bombaž, železo, jeklo, fenolketon in električno opremo, zdravila, vezane plošče, žita, kozmetične izdelke, živilske proizvode, naravne smole, izdelke iz titana, prenosne mehanizme za stroje, opremo in prevozna sredstva.
Slovenija v Kazahstan izvaža farmacevtske izdelke, hitrorezno jeklo, topne prehranske dodatke, električno opremo, rudarsko mehanizacijo, pisarniški material, strojne izdelke, fotoaparate in fotografske aparate, igrače, športno opremo, izdelke iz kamna, cement, pohištvo, oblačila, cepiva, cevno armaturo, stroje in mehanske naprave za posebne namene, opremo za sortiranje in drobljenje zemljine ter mešanice dišavnih snovi.
Volitve v Kurultaj imajo tako zgodovinski pomen ne le za notranjepolitično življenje Kazahstana. Odražajo širši proces prenove države — politične, gospodarske, tehnološke in družbene. Kazahstan ne predstavlja volitev v Kurultaj kot izoliran politični dogodek, temveč kot naslednjo fazo institucionalne prenove države. Pravi preizkus reforme pa bo v tem, kako bodo nove institucije v praksi okrepile politično odgovornost, pluralizem in vključevanje državljanov v odločanje.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana, 20.avgust 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, link: https://www.europeanperspectives.org/en
