Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja in analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugod po svetu. Analiza »Srbija 2026: Predčasne parlamentarne volitve – preizkus politične legitimnosti in prihodnje smeri Srbije« predstavlja celovit in analitično uravnotežen pregled prihajajočih parlamentarnih volitev, ki bodo 25. oktobra 2026. Analiza povezuje politične, družbene, ekonomske in geopolitične dejavnike ter skozi tri scenarije obravnava možne smeri nadaljnjega političnega razvoja Srbije.
Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić je 9. septembra 2026 razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo 25. oktobra 2026, in hkrati razpustil Narodno skupščino. Volilna kampanja bo trajala zakonsko določenih najmanj 45 dni.
Predčasne parlamentarne volitve predstavljajo enega najpomembnejših političnih preizkusov za Srbijo v zadnjih letih. Potekajo v okoliščinah globoke politične polarizacije, večmesečnih študentskih protestov in vse bolj izrazitih zahtev po spremembah v načinu upravljanja države. Vlada hkrati predstavlja volitve kot institucionalni način, s katerim državljani odločajo o prihodnji usmeritvi države.
Bistveno vprašanje teh volitev ni le, kdo bo osvojil večino v Narodni skupščini Republike Srbije, temveč tudi, ali bo volilni proces omogočil novo politično legitimnost in zmanjšal globoke družbene delitve v Srbiji.
Vučić je 14. septembra napovedal[2], da bo 27. septembra odstopil s položaja predsednika Republike Srbije. Parlamentarne volitve tako odpirajo možnost njegove preobrazbe iz predsednika države v predsednika vlade, kar bi mu omogočilo, da ohrani ključno politično vlogo. Blok, ki ga vodi Srbska napredna stranka in kandidira pod imenom "Aleksandar Vučić – Združena Srbija", v kampanjo vstopa z Aleksandrom Vučićem kot kandidatom za predsednika vlade, zato volitve v veliki meri dobivajo značaj personalizirane izjave o njegovi politiki in prihodnjem političnem statusu. Takšna personalizacija je hkrati prednost in potencialna slabost: vladajoči blok ima znatne institucionalne in organizacijske zmogljivosti, visoko prepoznavnost in politične izkušnje, vendar se del volivcev vse bolj odloča za povezovanje z Vučićem samim, ne le s politikami, ki jih zagovarja.
Posebno dimenzijo volitvam daje študentsko gibanje, ki je med dolgotrajnimi študentskimi protesti iz začetne zahteve po ugotovitvi odgovornosti za tragedijo na železniški postaji Novi Sad preraslo v širšo zahtevo po političnih spremembah.
Novembra 2024 je po zrušitvi nadstreška na železniški postaji Novi Sad umrlo 16 ljudi. Dogodek je postal katalizator množičnih protestov, ki so postopoma pridobili širšo politično razsežnost. Maja 2025 si je študentsko gibanje za osrednjo zahtevo postavilo poziv k predčasnim parlamentarnim volitvam.
S tem je nastala nova politična realnost: študentsko gibanje ni več le družbeno gibanje, temveč potencialni politični dejavnik, ki lahko pomembno vpliva na izid volitev. Listo Študentskega gibanja vodi profesor Ilija Srdanović.
Po objavljeni končni listi »Študentska lista – Študenti zmagajo« je na listi 250 kandidatov, med katerimi po dostopnih podatkih skoraj ni aktivnih študentov.[3] Zato je pri analizi študentskega gibanja potrebna dodatna previdnost, še posebej, ko gre za sestavo tako imenovane »Študentske liste«. Čeprav se imenuje študentska lista, lista ni sestavljena predvsem iz študentov, kar je pomemben podatek za razumevanje njene dejanske politične in družbene sestave in ni le stranska podrobnost.
Med kandidati so profesorji, zdravniki, umetniki, podjetniki in druge javno angažirane osebe, vključno s posamezniki, ki so bili prej povezani z različnimi političnimi opcijami. Med njimi so tudi ljudje, ki so bili prej angažirani v Srbski napredni stranki (SNS) ali so z njo imeli določene oblike sodelovanja. Zato lahko govorimo o znatnem razkoraku med imenom liste in njeno dejansko kadrovsko sestavo oziroma o tem, da je lista v precejšnji meri presegla okvir prvotnega študentskega gibanja.
Raziskave kažejo tudi na obstoj dela državljanov, ki imajo težave z jasno politično izbiro ali pa menijo, da njihova stališča niso ustrezno zastopana. To še posebej velja za vprašanja odnosov s Kosovom, Evropsko unijo, ZDA, Rusijo, Belorusijo in Kitajsko. Nejasno ali premalo artikulirano stališče do teh vprašanj je pomemben element za razumevanje politične heterogenosti volilnega telesa, ki podpira študentsko gibanje.
Študentsko gibanje je 15. septembra predstavilo 11-točkovni »Študentski načrt«, vendar ostaja odprto vprašanje njegove izdelave, izvedljivosti in sposobnosti, da služi kot celovita podlaga za upravljanje države, medtem ko je sam proces oblikovanja kandidatne liste sprožil številna vprašanja o merilih, metodologiji in transparentnosti izbora kandidatov. Še posebej indikativno je, da so bili brez prepričljive javne razlage in z metodologijo, ki ni dovolj transparentno predstavljena, s seznama izpuščeni posamezniki, ki so bili prej navedeni kot »varni kandidati«. Med njimi so rektor Univerze v Beogradu Vladan Đokić, profesor na Filološki fakulteti v Beogradu Milo Lompar in drugi. Takšen način oblikovanja liste pušča odprto vprašanje politične koherence študentskega gibanja, njegovih notranjih meril odločanja in njegove sposobnosti, da iz družbene mobilizacije dela prebivalstva zgradi jasno strukturirano politično platformo.
Njegova specifičnost je, da ni organizirana kot klasična politična stranka in ni formalno vezana na tradicionalne strankarske delitve. Hkrati pa nestrankarska narava študentskega gibanja predstavlja tudi potencialno slabost, še posebej glede na to, da so se v njegovem širšem političnem okolju pojavljali tudi posamezniki s predhodno politično angažiranostjo, pa tudi obtožbe o njihovih povezavah in podpori s strani akterjev iz tujine. Heterogeni protestni potencial pa ni samodejno enak organizacijski zmogljivosti, potrebni za prevzem oblasti.
Tradicionalne opozicijske stranke se soočajo s paradoksom: nezadovoljstvo nekaterih državljanov z oblastjo ne spremlja ustrezno povečanje njihove politične kredibilnosti. Vstop študentskega gibanja v volilno tekmo spreminja odnose znotraj opozicijskega prostora in lahko dodatno vpliva na porazdelitev opozicijskega volilnega telesa.
To odpira prostor za novo politično konfiguracijo, v kateri bi študenti, strokovnjaki, akademska skupnost, civilne iniciative in del obstoječe opozicije lahko poskušali oblikovati širši politični blok. Študentsko gibanje zajema ideološko heterogen spekter, od nacionalističnih in proruskih desničarskih skupin do liberalcev, levičarjev in zagovornikov članstva Srbije v Natu ter priznanja Kosova.
Hkrati obstaja nevarnost nadaljnje fragmentacije opozicijskega volilnega telesa. Če večje število list ostane pod volilnim pragom 3 % (z zakonskimi izjemami za manjšinske liste), del glasov ne bo zastopan v parlamentu, kar relativno poveča moč največje liste. Zato bo ena ključnih tem volilne kampanje konsolidacija.
Opozicijski akterji se soočajo z vprašanjem politične kredibilnosti in sposobnosti, da ponudijo ustrezno alternativo vladi. Za opozicijske akterje predstavlja vprašanje politične vzdržnosti alternativne vlade enega ključnih izzivov. Dosedanja dejanja opozicijskih akterjev so bila v veliki meri osredotočena na politično nasprotovanje Aleksandru Vučiću, medtem ko celovita in prepričljiva alternativa vladi še ni bila dovolj artikulirana.
V interesu javnosti in volivcev bi bilo pomembno omogočiti televizijsko soočenje med vodjema obeh vodilnih list – »Aleksandar Vučić – Združena Srbija« in »Študentska lista – Študenti zmagujejo«, torej Aleksandrom Vučićem in Ilijo Srdanovićem. Takšno soočenje bi državljanom omogočilo, da neposredno slišijo njune politične programe, stališča o ključnih vprašanjih in konkretne rešitve, ki jih ponujata, ter da na podlagi relevantnih informacij neodvisno ocenijo ponujene politične možnosti na prihajajočih volitvah. Medtem ko Aleksandar Vučić poziva k televizijskemu soočenju, se Študentska lista in njen vodja Ilija Srdanović temu povabilu nista odzvala, kar pomeni, da pred volitvami ni neposrednega javnega soočenja stališč obeh ključnih političnih akterjev.
Vučić vstopa v kampanjo z močnim gospodarskim sporočilom, pri čemer poudarja gospodarsko rast, privabljanje neposrednih tujih naložb in razvoj infrastrukture kot prednostne naloge Srbije. Po podatkih Narodne banke Srbije (NBS) je bila realna rast BDP v prvi polovici leta 2026 3,5 % medletno, medtem ko je NBS avgusta svojo napoved rasti za celotno leto povečala na 3,2 %. Statistični urad Republike Srbije je sporočil, da je bila realna rast BDP v drugem četrtletju 3,8 %.
Kar zadeva neposredne tuje naložbe, NBS navaja, da je njihov priliv v letu 2025 znašal 3,48 milijarde evrov, po rekordnih 5,23 milijarde evrov v letu 2024. Za leto 2026 NBS pričakuje priliv neposrednih tujih naložb v višini približno 4–4,5 % BDP, ob predpostavki, da se geopolitične napetosti umirijo. Septembra 2026 je Vučić izjavil, da Srbija privablja med 61 % in 62 % neposrednih tujih naložb na Zahodnem Balkanu.
Vučić je še posebej poudaril potrebo Srbije po prilagoditvi spremembam v svetovnem gospodarstvu, tehnološki konkurenci, umetni inteligenci in robotiki. Hkrati je opozoril na posledice vojn v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, visoke cene energije in vse večjo razdrobljenost svetovne trgovine. To je pomemben del volilne strategije vlade: povezati politično stabilnost z gospodarsko rastjo, tujimi naložbami in infrastrukturnimi projekti.
Ekonomska varnost, zagotavljanje miru in stabilnosti lahko za nekatere volivce predstavljajo pomembnejše merilo kot politična polarizacija.
Volitve potekajo v kompleksnem in turbulentnem mednarodnem okolju. Srbija si hkrati prizadeva za napredek na poti v Evropsko unijo, začela je formalni strateški dialog z Združenimi državami Amerike, ohranja tradicionalne vezi z Rusijo, poglablja gospodarske odnose s Kitajsko in razvija odnose z državami Srednje Azije in širšega globalnega juga.
Posebej indikativno je Vučićevo sporočilo, da azijska gospodarstva vse bolj dohitevajo in prehitevajo evropska. Kot primere je navedel Uzbekistan, Kazahstan, Azerbajdžan in Gruzijo ter opozoril na njihove visoke stopnje gospodarske rasti.
To kaže, da bo morala prihodnja politika Srbije temeljiti na strateški odpornosti – sposobnosti države, da hkrati razvija več političnih, gospodarskih, energetskih in prometnih možnosti, ne da bi bila popolnoma vezana na eno samo središče moči.
Srbija je strateški dialog z Združenimi državami Amerike začela julija letos, specializirana mednarodna razstava EXPO 2027 pa naj bi potekala prihodnje leto. Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) bo Srbija leta 2026 po nominalnem BDP dohitela Hrvaško, leta 2027 pa naj bi po tem kazalniku prevzela mesto največjega gospodarstva med državami v regiji. Dodatno mednarodno prepoznavnost Srbije predstavlja odločitev, da leta 2029 gosti finale Evropske lige UEFA[4], kar predstavlja pomemben mednarodni športni dogodek in priložnost za nadaljnjo uveljavitev Srbije na evropskem in mednarodnem prizorišču.
EU ostaja najpomembnejša gospodarska partnerica Srbije, saj je leta 2025 predstavljala 58,3-odstotni delež v celotni zunanji trgovini Srbije, leta 2024 pa je v prilivu neposrednih tujih naložb prispevala 37,6 %.[5] Zato je za Srbijo še posebej pomembno, da ohrani svojo evropsko perspektivo in zavezanost članstvu v EU, hkrati pa si Beograd prizadeva ohraniti prostor za sodelovanje z drugimi svetovnimi akterji.
Posebej občutljivo vprašanje pred volitvami je odnos do vojn v devetdesetih letih.
Odzivi na pogreb Ratka Mladića in sodbo Hashimu Thaçiju so ponovno odprli vprašanja soočanja Srbije z vojno preteklostjo, njenega odnosa do sodb mednarodnih sodišč ter odnosov Beograda s Sarajevom, Prištino in Zagrebom.
Vučić je ocenil, da je Srbija za to plačala politično ceno, a hkrati pozval k ohranjanju miru in izogibanju novim regionalnim konfliktom. Posebej je poudaril, da Srbija ne potrebuje "druge polovice devetdesetih let".
To sporočilo kaže na zavedanje oblasti, da bi imela nova regionalna destabilizacija resne politične in gospodarske posledice za Srbijo.
Mednarodni inštitut IFIMES meni, da je ohranjanje miru in stabilnosti strateški interes Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Kosova in vseh držav Zahodnega Balkana. Vprašanj vojne preteklosti ni mogoče potlačiti, temveč jih je treba ustrezno reševati z institucijami, pravno državo in političnim dialogom, ne pa s strastmi, grožnjami in mobilizacijo nacionalnih čustev.
Volilna kampanja v Srbiji ima lahko neposredne posledice za Bosno in Hercegovino, zlasti za odnose med Beogradom in Sarajevom ter vprašanje prihodnosti Republike Srbske.
Vučić je v svojih nedavnih izjavah poudaril potrebo po umirjanju napetosti in izogibanju provokacijam, rekoč, da se Srbija ne bo odzvala provokativno in da je ohranjanje miru in stabilnosti ključnega pomena. Odnose med Srbi in Bošnjaki še naprej bremeni nizka raven medsebojnega zaupanja in različno dojemanje vojne preteklosti, hkrati pa obstajajo določeni kazalniki izboljšanja medsebojnih odnosov. Volilne kampanje v Srbiji in Bosni in Hercegovini lahko še dodatno povečajo politične napetosti, vendar bo po volitvah treba odpreti prostor za normalizacijo odnosov in obnovitev medsebojnega zaupanja.
Takšen pristop je pomemben za preprečevanje nacionalistične eskalacije. Srbija ima v Bosni in Hercegovini ter v regiji pomemben politični vpliv, vendar ta vpliv nosi tudi odgovornost. Z vidika regionalne stabilnosti bo še posebej pomemben način, kako Beograd uporablja svoj politični vpliv v Bosni in Hercegovini.
Prvi scenarij – kontinuiteta oblasti Srbske napredne stranke (SNS).
SNS vstopa v volitve z najvišjo izmerjeno podporo v trenutno dostopni anketi Faktor plus, Aleksandar Vučić pa po volitvah prevzame položaj predsednika vlade. V tem scenariju bi Srbija ohranila kontinuiteto oblasti, vendar to samo po sebi ne bi pomenilo konca politične krize.
Glede na anketo agencije Faktor plus[6], ki je bila izvedena od 16. do 20. septembra na vzorcu 986 anketirancev, bi v hipotetičnem primeru, da bi bile volitve v nedeljo, lista »Aleksandar Vučić – Združena Srbija« prejela 48,6 % glasov, Študentska lista pa 37,1 %. Nad volilnim pragom 3 % bi bili tudi Socialistična partija Srbije s 4,9 % in koalicija »Evropska Srbija« s 3,6 %. Hkrati je 16 % anketirancev izjavilo, da se še niso odločili, ali bodo glasovali, kar kaže na to, da obstaja prostor za spremembe v podpori volivcev med kampanjo.
Drugi scenarij – SNS ostaja relativni zmagovalec, vendar brez stabilne večine.
SNS ostaja relativni zmagovalec volitev, vendar brez dovolj mandatov za oblikovanje stabilne parlamentarne večine. Takšen izid bi odprl prostor za pogajanja z manjšimi strankami, morda pa tudi z nekaterimi opozicijskimi strukturami.
Oblikovanje vlade bi zahtevalo večjo stopnjo političnega kompromisa in bi lahko povzročilo bolj zapletene in občutljive odnose znotraj parlamentarne večine, s povečanim tveganjem politične nestabilnosti.
Tretji scenarij – hipotetična možnost močnega volilnega izida za študentski in opozicijski blok.
Če bi študentom uspelo mobilizirati veliko število novih volivcev in združiti različne opozicijske strukture, bi lahko volitve bistveno spremenile obstoječe ravnovesje političnih sil. Vendar pa bi bila morebitna menjava vlade le prvi korak. Ključni izzivi bi bili oblikovanje delujoče vlade, reforma institucij in prevzem odgovornosti za upravljanje države. Glede na anketo, ki jo je agencija Faktor plus izvedla od 16. do 20. septembra na vzorcu 986 anketirancev, bi imela Študentska lista v hipotetičnem primeru volitev v nedeljo podporo 37,1 % anketirancev, ki so se odločili za eno od volilnih list.
Hkrati pa sestava kandidatnih list še ne potrjuje napovedane ravni političnih in strokovnih izkušenj. Prejšnje funkcije kandidatov, njihove vodstvene izkušnje in strokovni profili bodo pomembni za oceno njihove sposobnosti odzivanja na kompleksne izzive, s katerimi se sooča Srbija, zlasti v kompleksnem in nepredvidljivem regionalnem in mednarodnem okolju.
Ključno vprašanje volitev ne bo le, kdo bo osvojil največje število mandatov, temveč v kolikšni meri bo volilni proces prinesel rezultat, ki bo splošno sprejet kot legitimen.
Ne bo dovolj, da vlada osvoji večino mandatov. Zagotoviti bo treba vključujoč in transparenten volilni proces, katerega rezultat bodo sprejeli tudi politični akterji, ki izgubijo. Za opozicijo tudi ne bo dovolj doseči pomembnega volilnega rezultata; pokazati bo morala, da lahko ponudi izvedljiv program za upravljanje države in ne le politične alternative, ki temelji predvsem na nasprotovanju Aleksandru Vučiću. Za študentsko gibanje bo največji izziv pretvoriti del družbene podpore v ustrezen politični izid, hkrati pa ohraniti lastno verodostojnost in nestrankarski značaj, kar je velik izziv.
Ne glede na volilni izid, volitve 25. oktobra ne bodo samodejno rešile srbske politične krize. Lahko pomenijo začetek nove politične faze, katere smer bo odvisna od ravnovesja političnih sil, zmogljivosti institucij in pripravljenosti za dialog. Če bo vlada ohranila parlamentarno večino, bo njen ključni izziv normalizacija odnosov z delom družbe, ki je sodeloval v protestih. Če bo opozicija dosegla pomembne rezultate, bo morala pokazati, da lahko ponudi delujočo in stabilno alternativo. Če nobena politična opcija ne bo mogla oblikovati stabilne večine, bo sledilo obdobje intenzivnih pogajanj in politične negotovosti.
Zato bo za Srbijo ključnega pomena, da iz volilnega procesa izide z bolj delujočimi institucijami, nižjo stopnjo politične polarizacije in jasnejšo politično smerjo.
Vučić je dejal, da mora Srbija ohraniti mir in stabilnost, se izogniti provokacijam in se ne vrniti v »drugo polovico devetdesetih let«. Po 25. oktobru bo mogoče oceniti, v kolikšni meri bo to sporočilo predstavljalo osnovo prihodnje politične strategije Srbije in v kolikšni meri bo del volilne kampanje. Hkrati pa, medtem ko Vučić v javnih nastopih poudarja potrebo po ohranitvi miru, stabilnosti in institucionalnem delovanju, predstavniki študentske liste pozivajo državljane, naj gredo po zaprtju volišč 25. oktobra na ulice in v skladu s svojimi javno predstavljenimi sporočili branijo volilni izid, ki ga vnaprej razglašajo za zmago in ga ogrožajo.
To ostro nasprotje med pozivom k institucionalnemu ukrepanju in napovedjo povolilne ulične mobilizacije je pomembno, a hkrati zaskrbljujoče za razumevanje morebitnega razvoja dogodkov po volitvah in kaže na potencialno tveganje dodatne politične polarizacije, destabilizacije povolilnega okolja in morebitnih uličnih nemirov, zlasti če bodo vsi ključni politični akterji izid volitev izpodbijali ali ga ne bodo sprejeli.
Volitve torej predstavljajo veliko več kot le boj za poslanske mandate. Njihov demokratični pomen bo odvisen od pogojev volilne kampanje, stopnje politične konkurence, sodelovanja novih političnih akterjev, preglednosti volilnega procesa in pripravljenosti vseh relevantnih političnih sil, da sprejmejo izid volitev. Po volitvah bo za Srbijo še posebej pomembno, da ohrani svojo regionalno vlogo in še naprej deluje kot eno ključnih gospodarskih in političnih središč Zahodnega Balkana, hkrati pa nadaljuje pospešeni proces evropske integracije.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 24. september 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018. Inštitut je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Tanjug: Vučić: Podneću ostavku na mesto predsednika 27. septembra, verno sam služio Srbiji, povezava:https://www.tanjug.rs/srbija/politika/281144/vucic-podnecu-ostavku-na-mesto-predsednika-27-septembra-verno-sam-sluzio-srbiji/vest?utm_source
[3] N1 TV: Studenti objavili listu sa 250 kandidata za Skupštinu: Među imenima Bodiroga, Šoškić, Dudaš, Feđa Dimović..., povezava:https://n1info.rs/vesti/studentska-lista-kandidati-izbori-2026/?utm_source
[4] 2028 and 2029 Europa League final venues confirmed, povezava:
[5] Republički zavod za statistiku Srbije, External trade, final data, 2025; European Commission, Serbia 2025 Report, Brussels, 4 November 2025, str. 64,
[6] Blic: Ekskluzivno! Ovo je najnovije istraživanje agencije "Faktor plus": Vučić sve bliži apsolutnoj većini, evo koliko ima Studentska lista! Cenzus prelaze još samo dve liste, povezava: https://www.blic.rs/vesti/politika/najnovije-istrazivanje-faktor-plusa-vucic-na-486-evo-koliko-imaju-studenti/trlmfkj
