Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. V analizi »Splošne volitve v Bosni in Hercegovini 2026: Bosna in Hercegovina pred volitvami – ali lahko 4. oktober povzroči politični šok?« IFIMES navaja, da bodo redne splošne volitve v Bosni in Hercegovini, ki bodo 4. oktobra 2026, pomembne ne le zaradi razdelitve političnih mandatov, temveč tudi zaradi odnosa med politično mobilizacijo, volilno apatijo, politično odgovornostjo, ustavnim modelom, kandidaturo Slavena Kovačevića in uvedbo novih volilnih tehnologij. V središču analize je vprašanje, ali lahko volilni proces povrne zaupanje državljanov v institucije in prispeva k spremembi politične kulture v Bosni in Hercegovini.
Desete splošne volitve v Bosni in Hercegovini bodo potekale 4. oktobra 2026. Državljani bodo volili člane predsedstva Bosne in Hercegovine, predstavnike v Parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine in Parlamentu Federacije Bosne in Hercegovine, predsednika in podpredsednike Republike Srbske, predstavnike v Narodni skupščini Republike Srbske ter predstavnike v skupščinah desetih kantonov v Federaciji Bosne in Hercegovine. Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK BiH) je zaključila Centralni volilni seznam s 3.414.364 registriranimi volivci.[2]
Prihajajoči volilni proces poteka v zelo razdrobljenem političnem okolju. Centralna volilna komisija (CIK BiH) Bosne in Hercegovine je potrdila udeležbo 75 političnih strank in štirih neodvisnih kandidatov, nato pa je bilo potrjenih še 29 koalicij.[3] To število političnih subjektov kaže na široko politično konkurenco, pa tudi na visoko stopnjo razdrobljenosti politične scene.
Splošne volitve leta 2026 bodo pomembne tudi zaradi uvedbe novih volilnih tehnologij. Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine je kupila sistem za biometrično identifikacijo volivcev in skeniranje glasovnic z namenom izboljšanja integritete, varnosti in preglednosti volilnega procesa. Prvi kontingent opreme je v Bosno in Hercegovino prispel avgusta 2026.[4]
Letošnje volitve bodo tako preizkus političnega sistema, volilne administracije in zaupanja državljanov. Ključno vprašanje torej ni le, kdo bo osvojil mandate, temveč tudi, ali lahko 4. oktober 2026 pomeni spremembo političnega vzorca oziroma ali bodo volitve reproducirale obstoječe politične odnose.
Bosansko-hercegovska politika že leta ustvarja paradoks: volitve sprožajo močno politično mobilizacijo, hkrati pa ne uspejo trajno obnoviti zaupanja državljanov v institucije in politične akterje. Pred splošnimi volitvami leta 2026 se postavlja vprašanje, ki presega samo volilno tekmo: kaj se zgodi z demokratičnim sistemom, ko državljani nehajo verjeti, da lahko njihov glas kaj spremeni?
Največji volilni „šok“ zato morda ni nepričakovan rezultat, temveč nadaljevanje politične apatije. Neudeležba na volitvah ne ustavi volilnega procesa, temveč spremeni relativno politično težo tistih, ki volijo. Zato 4. oktober ni le dan za odločitev o sestavi vlade, temveč tudi preizkus zaupanja državljanov v demokratični in volilni proces ter njihove pripravljenosti prevzeti del odgovornosti za politično usmeritev države.
Volilna kampanja v Bosni in Hercegovini tradicionalno temelji na vprašanjih identitete (etnične in verske), odnosih med entitetami, tako imenovani legitimni zastopanosti, ustavnih pristojnostih in strahu pred politično in etnično prevlado. Takšna mobilizacija lahko kratkoročno poveča politično aktivacijo, dolgoročno pa lahko povzroči politično utrujenost in apatijo. Vzorec je znan: strah → mobilizacija → volitve → pričakovanja → razočaranje → apatija → nov strah.
Ključno vprašanje pred temi volitvami je, ali se bo ta vzorec ponovil ali pa bodo volivci zahtevali, da se politična razprava bolj osredotoči na vprašanja, ki neposredno določajo kakovost življenja – gospodarstvo, življenjski standard, demografija, migracije mladih, pravna država, delovanje institucij in evropska integracija.
Izraz »politični šok« v tej analizi ne pomeni nujno nepričakovanega volilnega izida, temveč možnost, da volitve povzročijo spremembo političnega vedenja – od mobilizacije, ki temelji na strahu in identiteti, do večjega vztrajanja državljanov pri odgovornosti, rezultatih in konkretnih politikah. Bosna in Hercegovina je še posebej ranljiva za takšno dinamiko, saj se vprašanja varnosti, identitete in ustavnega reda pogosto preoblikujejo v sredstva politične in etnične mobilizacije.
Vendar pa obstaja tudi drugačna oblika političnega šoka – šok politične odgovornosti. Namesto da bi se spraševal, koga se bati, lahko volivec postavi bolj specifična vprašanja: Kaj bo storjeno? Kdo bo za to odgovarjal? Koliko bo to stalo? Kako se bo ustavil odhod mladih in negativni demografski trend? Kako se bo izboljšalo delo institucij? Kako se bo zmanjšala korupcija? Kaj je konkreten in merljiv evropski cilj?
Taka vprašanja spreminjajo naravo politične razprave. Volivec ni več le objekt politične mobilizacije, temveč postane subjekt politične odgovornosti. Razkorak med močno mobilizacijo pred volitvami in odgovornostjo po volitvah je eden ključnih problemov bosanske politike in družbe.
Zato bi morala biti vsaka politična ponudba podvržena preprostemu volilnemu »stresnemu testu«:
Razlikovati je treba tri možne stopnje »političnega šoka«:
Na ta način lahko volilna kampanja postane preizkus politične odgovornosti in ne le tekmovanje političnih identitet. Pravi politični šok torej ni nujno, da izhaja iz nove krize; Do tega lahko pride tudi, ko volivci začnejo zahtevati merljive rezultate, jasno odgovornost in pojasnila političnih akterjev o tem, kako bodo javno dane obljube dejansko izpolnjene.
V tem kontekstu si kandidatura Slavena Kovačevića (DF) za člana predsedstva BiH z ozemlja Federacije BiH, skupaj z njegovo politično predstavitvijo kot kandidata za hrvaškega člana predsedstva, zasluži posebno pozornost. Odpira temeljno vprašanje o odnosu med obstoječim ustavnim in volilnim modelom ter različnimi vizijami prihodnje ureditve države.
Kovačević svoj politični koncept utemeljuje na državljanskem modelu države, v katerem je državljanstvo osnovna vez med posameznikom in državo, medtem ko politične pravice in obveznosti ne izhajajo iz etnične pripadnosti, temveč iz ustave. Njegova stališča je treba obravnavati kot politično platformo kandidata in ne kot vnaprej določeno smer razvoja za BiH. Vendar pa ima njegova kandidatura prav zaradi njihovega morebitnega vpliva na razpravo o značaju države, političnem predstavništvu in ustavnem redu širši politični in analitični pomen.
V tem smislu predstavlja nekakšen »institucionalni šok«: ali lahko obstoječi institucionalni okvir postane prostor za lastno politično preizkušnjo in morebitno preobrazbo? Bistvena dilema ni osebna, temveč sistemska – ali bo ta politični volilni cikel potrdil obstoječi model ali odprl prostor za njegovo reformo.
Njegova kandidatura ponovno postavlja v ospredje tudi eno najbolj občutljivih vprašanj političnega sistema BiH – odnos med formalnim volilnim pravom in tako imenovanim legitimnim političnim predstavništvom. V. člen ustave BiH določa, da predsedstvo BiH sestavljajo en Bošnjak in en Hrvat, izvoljen z ozemlja Federacije BiH, ter en Srb, izvoljen z ozemlja Republike Srbske. Takšna ustavna rešitev poenoti etnično določeno sestavo in teritorialni način volitev, vendar ne pomeni, da člani predsedstva BiH delujejo izključno kot predstavniki posameznih konstitutivnih narodov. Ustavno sodišče BiH je v svoji praksi pokazalo, da član predsedstva BiH, izvoljen z ozemlja Republike Srbske, ne predstavlja izključno srbskega ljudstva ali entitete, temveč vse državljane volilne enote, pri čemer velja isto načelo tudi za člane, izvoljene z ozemlja Federacije BiH. Izkušnje evropskih držav kažejo na različne modele političnega predstavništva in potrjujejo, da opravljanje najvišjih državnih funkcij ni nujno povezano s pripadnostjo največji družbeni ali etnični skupnosti.
Zato volilna tekma za predsednika Bosne in Hercegovine presega osebno tekmovanje kandidatov in odpira širše vprašanje prihodnjega odnosa med etničnimi in državljanskimi načeli politične predstavništva. Sestava predsedstva Bosne in Hercegovine lahko pomembno vpliva na politično dinamiko, medinstitucionalne odnose in širši proces oblikovanja in delovanja vlade po volitvah.
Dodatno politično dimenzijo volilni kampanji daje Kovačevićeva trditev o možnosti pomilostitve Milorada Dodika (SNSD), ki jo povezuje z morebitno sestavo predsedstva BiH po volitvah. Kovačević je med kampanjo izjavil, da bi sestava predsedstva BiH, v katerem bi bili kandidati SNSD in HDZ BiH, lahko odprla pot za takšno odločitev, hkrati pa je trdil, da bi bila njegova izvolitev v predsedstvo BiH ovira za njeno sprejetje, kljub morebitnemu dogovoru med SNSD in HDZ BiH.
V javnem prostoru je prisotna teza o razmerju moči v predsedstvu BiH „2:1 proti Bosni in Hercegovini“ v scenariju, v katerem bi bili v predsedstvo BiH izvoljeni kandidatki SNSD in HDZ BiH, Željka Cvijanović in Darijana Filipović. Kovačević je takšno razmerje moči javno predstavil kot eno ključnih vprašanj v tej volilni tekmi in poudaril njegov pomen za prihodnjo sestavo predsedstva BiH. Predmet politične analize pa ni sama politična kvalifikacija razmerja »2:1«, temveč vprašanje, kako bi lahko različne konfiguracije predsedstva BiH vplivale na proces odločanja, medinstitucionalne odnose in širšo dinamiko oblikovanja in delovanja vlade.
Kandidatura Slavena Kovačevića tako postane del širše razprave o prihodnjem značaju političnega sistema BiH, odnosu med državljanskimi in etničnimi načeli zastopanja ter možnih smereh ustavne reforme. To vprašanje ne bo izginilo dan po volitvah 5. oktobra, ne glede na izid volitev.
Splošne volitve leta 2026 bodo prinesle tudi novo tehnološko dimenzijo. Biometrična identifikacija volivcev in skeniranje glasovnic naj bi izboljšala integriteto in preglednost volilnega procesa, CIK BiH pa je sklenil pogodbo v vrednosti več kot 74,5 milijona KM za nabavo tega sistema. Njegova uvedba pa bo tudi preizkus zaupanja državljanov v volilno upravo in rezultate volitev.
Tehnologija lahko zmanjša nekatere nepravilnosti na voliščih, vendar sama po sebi ne more rešiti težav, kot so kupovanje glasov, zloraba javnih virov, klientelizem ali različne oblike političnega pritiska. Tehnološka posodobitev volilnega procesa zato ni nadomestilo za politično in institucionalno odgovornost, temveč instrument za njeno krepitev. Volilna integriteta je odvisna od dejanj institucij, političnih akterjev, medijev, volilne uprave in obveščenosti državljanov.
Razpoložljive predvolilne ankete same po sebi ne omogočajo zanesljive projekcije končne porazdelitve mandatov, medtem ko bo ravnovesje političnih sil odvisno od rezultatov volitev v obeh entitetah, okrožju Brčko BiH in sestave institucij na državni ravni.
Dolgoročni pomen volitev se torej ne bo meril le s številom osvojenih mandatov, temveč tudi z načinom, kako bodo državljani ocenili politično ponudbo. Če bo kampanja po volitvah še naprej pretežno temeljila na identitetnih delih, spodbujanju strahu med različnimi etničnimi skupnostmi in medsebojnih obtožbah, bi lahko volitve potrdile kontinuiteto obstoječih političnih vzorcev in še okrepile položaj uveljavljenih političnih akterjev. Če pa bodo volivci politične akterje vse bolj ocenjevali glede na njihovo doseženo uspešnost, odgovornost in konkretne programe, bi lahko 4. oktober predstavljal prelomnico v odnosu med volivci in vlado.
V tem smislu »politični šok« ni nujno nepričakovana sprememba volilnih rezultatov. Lahko gre za spremembo političnega vedenja po volitvah – ko volilni mandat postane osnova za večjo institucionalno odgovornost in ne le za nadaljnjo politično mobilizacijo. Pravi preizkus se torej začne prvi dan po volitvah, 5. oktobra: ali bodo politični akterji volilni rezultat dojeli kot mandat za nadaljevanje obstoječih vzorcev ali kot obveznost, da ponudijo merljive rezultate in bolj funkcionalne institucije?
Hkrati lahko kombinacija nacionalnih napetosti, stagnacije v evropskih integracijah, sprememb v angažiranosti Združenih držav Amerike in volilne dinamike dodatno obremeni politično stabilnost Bosne in Hercegovine ter regije. Odnos političnih akterjev do ustavnega reda, državnih institucij ter ozemeljske celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine bo zahteval posebno pozornost. Poskusi odpiranja vprašanja razpada države ali radikalnih sprememb obstoječega ozemeljskega in institucionalnega okvira, če bi do njih prišlo, bi predstavljali dodaten vir politične nestabilnosti in varnostnega tveganja.
Zato pomena volitev ni mogoče ocenjevati zgolj po tem, kdo je osvojil največ mandatov. Ključno bo, kaj bodo politični akterji storili s prejetim mandatom in ali bodo imeli državljani po volitvah več razlogov za prepričanje, da lahko njihov glas vpliva na delovanje države.
Volilna odločitev državljanov je ključni mehanizem za demokratično legitimizacijo politične oblasti. Zato pomen 4. oktobra ne bo ocenjen le glede na razporeditev mandatov, temveč tudi glede na to, ali bo izid volitev odprl pot spremembi odnosa med državljani in vlado – od politične mobilizacije, ki temelji na strahu, do večjega vztrajanja pri odgovornosti, rezultatih in delujočih institucijah.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Sarajevo, 30. september 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018. Inštitut je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] CIK: Opći izbori u BiH će biti održani u nedjelju, 04. 10. 2026. godine, povezava: https://www.izbori.ba/?CategoryID=64&Id=6013&Lang=3&utm_source
[3] CIK: Ovjera prijava političkih subjekata za učešće na Općim izborima 2026. godine nakon otklanjanja nedostataka, povezava: https://www.izbori.ba/?CategoryID=64&Id=6043&Lang=3&utm_source
[4] CIK BiH: Prvi kontingent opreme specifičnih izbornih tehnologija stigao u Bosnu i Hercegovinu, 3. august 2026. godine, povezava: https://www.izbori.ba/?CategoryID=64&Id=6099&Lang=3&utm_source
