Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane je prepoznan po svojih pronicljivih in celovitih analizah svetovnega dogajanja, s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih strateško pomembnih regijah. V svojem najnovejšem članku z naslovom »Globalna varnost na razpotju: Vztrajni konflikti, tehnološka preobrazba in nastajajoči geopolitični red« dr. J. Scott Younger, predsednik in komisar pri Glendale Partners in član svetovalnega odbora IFIMES, preučuje medsebojno povezano naravo sodobnih geopolitičnih kriz – od Bližnjega vzhoda in Mjanmara do Ukrajine. Trdi, da globalna nestabilnost, čeprav se geografsko žarišče konfliktov še naprej spreminja, ostaja odločilna značilnost mednarodnih odnosov. Nadalje raziskuje, kako hiter napredek vojaške tehnologije, zlasti bojevanje z brezpilotnimi letalniki, skupaj z demografskimi trendi in podnebnimi izzivi, preoblikuje strateško in varnostno krajino 21. stoletja.
V zadnjem obdobju se na Bližnjem vzhodu ni veliko spremenilo, razen tega, da je Iran končno odblokiral Hormuško ožino, trgovina z nafto pa se zdaj krepi. Tankerji za prevoz nafte plujejo skozi ožino, medtem ko ZDA in Iran nadaljujejo težaven dialog, katerega izid je upanje na trajen mir, čeprav je trenutno negotov.
Če nekoliko odstopimo od teme, obstajajo še druga področja nenehnih sporov na svetu, ki jim je namenjeno malo pozornosti.
Na misel mi pride Mjanmar po vojaškem udaru pred nekaj leti, v katerem je bila strmoglavljena demokratično izvoljena vlada Aung San Su Kyi. V Mjanmaru narašča državljanska vojna, večina prebivalcev pa ne sprejema vojaškega režima. Trenutno ima vojska nadzor nad manj kot polovico države, vendar s pomočjo Kitajske in Rusije počasi pridobiva več ozemlja; zlasti Kitajski se zdi zelo priročno, da lahko prek Mjanmara dostopa do južnoafriške podceline, ki je pomembna za vpliv in trgovino. Mjanmar je običajno »skrit« pred svetom, čeprav je član ASEAN, verjetno najmanj razvite članice tega bloka. Z vsiljeno vojaško vlado ni v skladu z ostalimi državami znotraj bloka ASEAN. Daljni vzhod, preostale države, ki sestavljajo ASEAN, ločuje od indijske podceline. Geografija Mjanmara, dolgega 2000 km, je takšna, da ločuje jugovzhodno Azijo od indijske podceline in držav na zahodu.
Poleg tega se stoletja stare verske vojne, ki izvirajo iz Bližnjega vzhoda, nadaljujejo še danes in jih je mogoče videti na primer južno od Sahare, običajno pa jih povzroča fundamentalni islam, različice Al Kaide. Z drugimi besedami, nekje na svetu, potekajo spori, ki trajajo že tisočletja, bolj ali manj od začetka človeštva na Zemlji.
Ena glavnih razlik v zadnjih letih, od druge svetovne vojne, se nanaša na napredek v uporabi orožja. Opazne spremembe so se zgodile približno od sredine 20. stoletja, vzporedno z razvojem računalnikov. Poleg tega je nenehni razvoj računalnikov omogočil NASI, da je izvedla pomembne raziskave v vesolju.
Napredek v orožju je vključeval razvoj raket, ki lahko nosijo bojne glave tisoče kilometrov daleč in povzročijo hudo škodo, če ne celo popolno uničenje. V zadnjem času se pojavljajo brezpilotni letalniki, ki nosijo smrtonosne tovore, ki jih je mogoče dokaj natančno usmeriti tako, da zadenejo ključni sovražnikov cilj, oddaljen nekaj sto kilometrov. Tudi ladje se zdaj prilagajajo vojskovanju z brezpilotnimi letalniki. Ni dvoma, da se »pravila« vojne precej spreminjajo v primerjavi s tistimi iz sredine 20. stoletja.
Skupaj s tem razvojem se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja spremenila tudi struktura sveta. Dnevi po koncu druge svetovne vojne so prinesli konec ideje o imperijih, ki so v zadnjih nekaj stoletjih obstajali predvsem v okviru evropskih držav, na primer Velike Britanije in Francije. Nadomestil jih je novi svetovni razvoj Združenih narodov, ustanovljenih leta 1945, čeprav se je o tej ideji razpravljalo že nekaj let.
V desetletjih od šestdesetih let prejšnjega stoletja naprej je prišlo do zelo pomembnih sprememb v stopnji razmnoževanja človeške vrste in pričakovanem povprečnem času trajanja življenja. Ključni del tega je bil uspešen rezultat številnih medicinskih raziskav, zaradi katerih se je življenjska doba ljudi v sedemdesetih letih skoraj podvojila. Število prebivalcev se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja potrojilo, zdaj znaša devet milijard, do leta 2080 pa naj bi znašalo približno 12 milijard, nato pa se bo s bližanjem konca stoletja zmanjšalo.
Posledica tega povečanja prebivalstva je opazna količina ustvarjenih toplogrednih plinov (TGP) v primerjavi s tistimi pred 70 leti. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je v primerjavi s 150 leti prej, z začetkom industrijske revolucije, ko je prebivalstvo štelo nekaj manj kot milijardo ljudi, zgodilo le malo sprememb. Na srečanju, ki je leta 2015 potekalo v Parizu pod okriljem OZN, se je veliko govorilo o segrevanju podnebja, vendar se pogosto ne spomnimo vzporednega spektakularnega povečanja prebivalstva.
Če se vrnemo k razmeram na Bližnjem vzhodu, v zadnjih šestih mesecih ni bilo veliko sprememb, poleg tega, da se vojna nadaljuje v Ukrajini, prav tako tudi spori v drugih delih sveta. ZDA imajo mešane dosežke, nekateri pravijo, da so slabi pri dokončevanju vojn, v katere so vpletene, in zdi se, da sedanji zastoj z Iranom pada v isti kalup.
Putin v Rusiji ne napreduje v vojni, ki jo je začel v Ukrajini pred več kot štirimi leti, vendar nerad prizna svojo napako in zato ne sklene mirovnega sporazuma, vse do danes raje vzame svoje majhne »zmage«. Medtem se Rusija sooča z izgubami, ki se kopičijo. Morda se Rusi po 27 letih na oblasti prebujajo zaradi Putinovih slabih dosežkov?
Vrnimo se k vojskovanju z brezpilotnimi letalniki, ki je med vojno v Ukrajini doživelo izjemen tehnološki in taktični razvoj ter postalo bistveno bolj sofisticirano. Zgovoren pokazatelj teh sprememb je nedavna napoved Združenega kraljestva o prilagoditvi prihodnje obrambne strategije in posodobitvi oborožitvenih zmogljivosti, pri čemer pomembno izhaja iz izkušenj in učinkovitosti uporabe brezpilotnih sistemov na ukrajinskem bojišču. Takšne odločitve ne odražajo le odziva na aktualne vojaške izzive, temveč napovedujejo tudi še obsežnejše preobrazbe v sodobnem načinu vojskovanja in razvoju obrambnih doktrin.
Referenca:
Younger, J.S. & Cook, J. R. (2026), eds. Sustainable development: challenges and assessment in Civil Engineering, Publ. CRC Press.
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 5.julij 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
