Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, redno spremlja politično in geopolitično dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Parlamentarne volitve v Sloveniji, ki bodo potekale 22. marca 2026, ne bodo vplivale le na notranjepolitična razmerja, temveč tudi na regionalno stabilnost, gospodarski razvoj ter širši evropski strateški okvir. IFIMES izpostavlja kompleksen volilni kontekst, ki ga zaznamujejo politična polarizacija in morebitni zunanji vplivi, vključno z dejavnostmi Milorada Dodika in vpletenostjo sumljivega kapitala. Te okoliščine kažejo na ranljivosti volilnega procesa in krepitev geopolitičnih interesov v regiji. Posebej se obravnava tudi vlogo tujih dejavnikov pri izbiri nove slovenske vlade. Iz obsežne raziskave »Državnozborske volitve v Sloveniji 2026: med tujimi vplivi in notranjepolitičnim bojem« izpostavljamo najpomembnejše dele.
V Republiki Sloveniji bodo 22. marca 2026 potekale desete parlamentarne volitve od osamosvojitve po proporcionalnem volilnem sistemu. Država je razdeljena na osem volilnih enot, od katerih vsaka obsega enajst volilnih okrajev. Skupno število volilnih upravičencev je 1.698.352, v vsakem okraju je izvoljenih enajst poslanskih sedežev. Parlament ima skupno 90 poslancev, vključno s po enim predstavnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti, volilni prag pa je 4 %.
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je že objavil študijo z naslovom: »Državnozborske volitve 2026: Slovenska izbira: liberalna ali iliberalna demokracija« link: https://www.ifimes.org/sl/raziskave/drzavnozborske-volitve-2026-slovenska-izbira-liberalna-ali-iliberalna-demokracija/5795? (6. marec 2026).
Prihajajoče parlamentarne volitve v Sloveniji potekajo v zelo napetem in izčrpavajočem boju med dvema dominantnima političnima blokoma: levim, ki ga vodi Gibanje svoboda (GS) premierja Roberta Goloba, in desnim, ki ga vodi Janez Janša in Slovenska demokratska stranka (SDS).
Levi blok, ki ga vodi Golob, se osredotoča na krepitev socialne države, izboljšanje javnih storitev in ohranjanje življenjskega standarda državljanov. Njihova politika poudarja strateško povezavo med nacionalnimi in evropskimi interesi, pomen proevropske smeri in potrebo po ohranitvi evropske strateške avtonomije v gospodarskem, tehnološkem in obrambnem sektorju, s posebnim poudarkom na industriji, energetiki, tehnologiji, obrambi in vesoljski infrastrukturi. Po drugi strani pa desni blok, ki ga vodi Janša, zagovarja širšo privatizacijo, krepitev velikega kapitala, krčenje javnih storitev in ostrejšo politično retoriko.
Čeprav gre za eno najbolj intenzivnih in kontroverznih volilnih kampanj v zgodovini samostojne Slovenije, bo končni izid odvisen predvsem od zaupanja volivcev v politiko in institucije. Državljani bodo skrbno ocenili, kdo lahko zagotovi stabilnost, kdo ponuja konkretne rešitve za življenjske izzive – od cenovno dostopnih stanovanj do dostojnih plač in pokojnin – in kdo poskuša mobilizirati volivce s strahom, konflikti in družbenimi delitvami.
Pričakuje se pojav tako imenovanega taktičnega glasovanja[2], pri katerem bodo volivci v vzdušju napetosti in negotovosti izbrali kandidata, ki je sposoben zagotoviti zmago in sestaviti prihodnjo vlado, medtem ko mnogim manjšim političnim strankam verjetno ne bo uspelo prestopiti 4-odstotnega volilnega praga.
Analitike še posebej skrbi možnost, da bi na izid volitev in izbiro prihodnjega predsednika vlade vplivali tuji politični, finančni in obveščevalni akterji. Milorad Dodik[3] (SNSD) je javno pozval Srbe v Sloveniji, naj podprejo Janeza Janšo in kaznujejo sedanjo vlado, kar se razlaga kot odziv na odločitev vlade, da mu prepove vstop v državo. Ocene kažejo, da v Sloveniji kroži kapital, povezan z Dodikovo oligarhijo, v višini okoli treh milijard evrov, kar odpira vprašanje, v kolikšni meri lahko politično-obveščevalno in kriminalno podzemlje vpliva na volitve in ali bo nova vlada odražala voljo državljanov ali tuje interese. Dodik se tako v regiji pojavlja kot eksponent Vladimirja Putina.
Medtem ko so se prejšnje raziskave IFIMES osredotočale na civilizacijske in politične vidike slovenskih volitev, se nova raziskava osredotoča posebej na gospodarske in regionalne razsežnosti, morebitne grožnje nacionalni varnosti, vpliv na Zahodni Balkan in širšo evropsko skupnost ter pomen visoke volilne udeležbe, ki bi lahko odločila o končnem zmagovalcu.
Slovenija je trenutno v fazi intenzivne gospodarske tranzicije in prilagajanja globalnim spremembam, pri čemer prihajajoče parlamentarne volitve neposredno oblikujejo ključne gospodarske trende in reforme: ● Zelena in digitalna transformacija: Vlada se bo soočila z nujno potrebo po pospešitvi izvajanja politik energetskega prehoda, podnebnih strategij in digitalizacije javnih in zasebnih storitev ● Privabljanje tujih naložb: Stabilna parlamentarna večina in jasno izražena politična vizija sta ključnega pomena za ohranjanje zaupanja vlagateljev iz EU, pa tudi za krepitev odprtosti do vzhodnih trgov, zlasti s strateškim sodelovanjem z državami srednje in (jugo)vzhodne Evrope ● Makroekonomska odpornost: Nova (stara) vlada se mora odzvati na izzive zmanjševanja javnega dolga, ohranjanja fiskalne discipline in spodbujanja zaposlovanja v luči svetovnih gospodarskih pretresov.
Mednarodni inštitut IFIMES poudarja, da bo sposobnost učinkovitega izvajanja teh gospodarskih politik postala ključni instrument politične legitimnosti, ki bo imel odločilen vpliv na stabilnost vlade in zaupanje volivcev.
Slovenija predstavlja geopolitični most med Zahodom in Vzhodom ter je ključni strateški akter na Zahodnem Balkanu. Njena notranja stabilnost in zunanjepolitična usmerjenost neposredno oblikujeta regionalno dinamiko: ● Stabilnost Zahodnega Balkana: Odločitve slovenskih volivcev mednarodnim partnerjem pošiljajo jasne signale o resnosti integracije z EU in lahko služijo kot zgled utrjevanja demokracije in institucionalne odpornosti. ● Gospodarstvo in trgovina: Kot članica EU in schengenskega območja ima Slovenija potencial za spodbujanje trgovinskih in prometnih poti, ki povezujejo Balkan s Srednjo Evropo, pa tudi s trgi Vzhodne Evrope in širše. ● Diplomatska vloga: Stabilna vlada lahko posreduje pri regionalnih vprašanjih, vključno z infrastrukturnimi projekti, energetskimi povezavami in krepitvijo sodelovanja med državami regije.
Premier Robert Golob se je s svojim delovanjem v Evropskem svetu odlikoval kot najbolj dosleden slovenski voditelj pri zagovarjanju pospešenega članstva držav Zahodnega Balkana v EU.
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da lahko Slovenija igra ključno strateško vlogo pri spodbujanju regionalnega gospodarskega in političnega dialoga, še posebej, če bo vlada nadaljevala politiko uravnoteženja evropske integracije in odprtosti do trgov Vzhoda in Jugovzhoda.
Mednarodni inštitut IFIMES na podlagi analize političnih in ekonomskih dejavnikov obravnava tri možne scenarije za prihodnost Slovenije:
1. Konsolidacija demokracije in gospodarske rasti ● Nova (stara) vlada izvaja institucionalne reforme in gospodarske politike, ki temeljijo na stabilnosti, preglednosti in regionalnem sodelovanju. ● Slovenija krepi svoj položaj v EU in na Zahodnem Balkanu, privablja naložbe in postaja vodilna na področju zelene in digitalne transformacije.
2. Politična polarizacija in gospodarska stagnacija● Volitve se končajo s tesno zmago ali nestabilno koalicijo, kar vodi v odlog reform in zmanjšanje zaupanja vlagateljev. ● Slovenija postaja bolj ranljiva za zunanjepolitične turbulence v regiji, medtem ko notranja polarizacija slabi vlogo države na Zahodnem Balkanu.
3. Avtoritarni obrat in regionalna izolacija ● Lahko ogrozita demokracijo in pravno varnost, omejita gospodarske in diplomatske priložnosti ter negativno vplivata na izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo. ● Upad regionalnega sodelovanja še dodatno otežuje zunanjepolitične pobude in jih izpostavlja znatnim omejitvam.
Ocena IFIMES-a: Najverjetnejši scenarij je kombinacija prvih dveh, pri čemer si vlada prizadeva za institucionalno konsolidacijo in gospodarske reforme, hkrati pa je treba nenehno uravnotežiti politične interese in reševati regionalne izzive.
Analiza stališč političnih strank v Sloveniji kaže, da kljub izraziti politični polarizaciji obstajajo tudi področja širokega političnega soglasja. Eno redkih strateških vprašanj, o katerih se strinjajo skoraj vse stranke, je jedrska energija, ki jo večina vidi kot ključni element dolgoročne energetske varnosti države. Edina izjema je stranka Levica, ki se do tega vprašanja ni jasno opredelila.
Pomembna mera soglasja je prisotna tudi na področju demokratičnih pravil. Večina strank meni, da se referendumi v Sloveniji ne uporabljajo prepogosto in da jih ni treba dodatno omejevati. Podobno podporo uživa tudi uvedba preferenčnega glasovanja na parlamentarnih volitvah, ki volivcem omogoča večji vpliv pri izbiri svojih predstavnikov.
Nasprotno pa politični prostor ostaja precej razdeljen, ko gre za ekonomska in davčna vprašanja. Sredinsko-desne stranke (SDS, NSi, Demokrati in Resnica) se zavzemajo za znižanje davkov na delo, medtem ko liberalne stranke in levičarske (Gibanje Svobode, Socialni demokrati in delno Levica) opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko ogrozili stabilnost javnih financ in socialnih sistemov.
Najbolj izrazite ideološke razlike se kažejo na področju socialnih in migracijskih vprašanj. Desnosredinsko stranke podpirajo tradicionalni družinski model in se zavzemajo za bolj restriktivno migracijsko politiko, medtem ko liberalne in levičarske stranke spodbujajo širše pravice istospolnih parov in bolj vključujoč pristop k migracijam.
Na splošno analiza kaže, da ostaja slovenski politični prostor globoko razdeljen predvsem okoli vrednostnih in ekonomskih vprašanj, hkrati pa obstaja relativno široko soglasje o nekaterih strateških temah, kot so energetika, digitalizacija in razvoj umetne inteligence.
Objava tajnih avdio in video posnetkov, načrtovana produkcija škandalov in usklajeni napadi na slovenski varnostni in obveščevalni sistem tik pred volitvami predstavljajo resno grožnjo integriteti volilnega procesa in nacionalni varnosti. Ti incidenti kažejo na poskuse tujega vmešavanja v slovensko notranjo politiko, s ciljem destabilizacije države in manipulacije z javnim mnenjem, kar zahteva nujno zaščito državne infrastrukture in zagotovitev popolne preglednosti volilnega procesa.
Prihajajoče parlamentarne volitve v Sloveniji, predvidene za 22. marec 2026, presegajo vprašanje notranje politike in imajo daljnosežne posledice za gospodarstvo, Zahodni Balkan in regionalno stabilnost. IFIMES še posebej poudarja:
Vlada Republike Slovenije je 11. septembra 2025 Miloradu Dodiku (SNSD) prepovedala vstop v Slovenijo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom EU. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janeza Janšo, s čimer je poskušal vplivati na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. Ta poteza še dodatno krepi strateško povezavo med desničarskimi in suverenističnimi silami v regiji. Dodikove vezi z Janšo (SDS), Viktorjem Orbánom (Fidesz) in Vladimirjem Putinom, skupaj s potencialnim vplivom njegovega kapitala, predstavljajo resen izziv za avtonomijo slovenskih volitev in varnost države.
Ocenjuje se, da v Bosni in Hercegovini letno izgine približno 2,5 milijarde evrov javnega denarja, medtem ko v Sloveniji kroži približno tri milijarde evrov kapitala, povezanega s politično-poslovnimi krogi Milorada Dodika. V tem kontekstu se Milorad Dodik v regionalni politiki pogosto pojavlja kot eden ključnih političnih akterjev, povezanih z vplivom ruskih interesov na Zahodnem Balkanu.
V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba, kar predstavlja resen izziv za politično stabilnost države, gospodarsko varnost, integriteto demokratičnega procesa v Sloveniji ter širše vprašanje nacionalne varnosti.
Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne. Sam scenarij spominja na izmišljeno afero s konca volilne kampanje pred štirimi leti.
Vloga Slovenije kot »oaze normalnosti« v regiji je poudarjena kot ključna za ohranjanje institucionalne odpornosti in stabilnosti, zlasti v razmerah zunanjih političnih in gospodarskih pritiskov. Parlamentarne volitve v Sloveniji in na Madžarskem (12. aprila 2026) predstavljajo pomembno prelomnico znotraj EU, s posebnim pomenom za Zahodni Balkan. Slovenija in Madžarska nista ločeni zgodbi, temveč ključni točki v boju proti naraščajočemu desničarskemu populizmu v srednji Evropi. Zmaga proevropskih sil v obeh državah bi bila močan signal za stabilnost in enotnost EU.
Mednarodni inštitut IFIMES poudarja, da mora Slovenija v turbulentnem okolju ohraniti svoj status »oaze normalnosti«, nadaljevati pot gospodarske blaginje, ohraniti svojo civilizacijsko pot in okrepiti svoj regionalni vpliv, zaradi česar so prihajajoče volitve ključne ne le za Slovenijo, temveč tudi za stabilnost Zahodnega Balkana in širšega evropskega prostora.
Ljubljana/Bruselj/Washington, 17. marec 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Taktično glasovanje (ang. strategic voting) nastopi takrat, ko volivci ne podprejo svojega prvotno preferiranega kandidata ali politične stranke, temveč se odločijo za tistega kandidata oziroma stranko, za katero ocenjujejo, da ima največ možnosti za zmago ali za preprečitev zmage kandidata, ki ga dojemajo kot najmanj sprejemljivega.
[3] RTV: Dodik: Pozivam naš narod u Sloveniji da glasaju za Janšu i tako kazne aktuelnu vladu, povezava: https://rtv.rs/sr_lat/region/dodik-pozivam-nas-narod-u-sloveniji-da-glasaju-za-jansu-i-tako-kazne-aktuelnu-vladu_1656377.html
