Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, redno spremlja dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je pripravil poglobljeno analizo državnozborskih volitev v Sloveniji, ki bodo potekale 22. marca 2026 in predstavljajo odločilen trenutek za prihodnjo politično, institucionalno in civilizacijsko usmeritev države. Analiza osvetljuje pomembna vprašanja demokracije, strateške stabilnosti ter napetosti med politiko gradnje in razgradnje v času globalnih in notranjepolitičnih izzivov. Iz obsežne študije »Državnozborske volitve 2026: Slovenska izbira:liberalna ali iliberalna demokracija« predstavljamo najbolj pomembne in zanimive dele.
Desete državnozborske volitve po osamosvojitvi Republike Slovenije bodo potekale 22. marca 2026 po proporcionalnem volilnem sistemu. Država je razdeljena na osem volilnih enot, vsaka pa obsega enajst volilnih okrajev. Skupno število volilnih upravičencev znaša 1.698.352, v vsaki volilni enoti pa bo razdeljenih enajst poslanskih mandatov. Državni zbor skupaj šteje 90 poslancev.
Posebnost slovenskega volilnega sistema je ustavno zagotovljena zastopanost narodnih skupnosti. Predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti se v Državni zbor volita po večinskem sistemu, kar dodatno utrjuje njun institucionalni položaj. Pripadniki teh skupnosti razpolagajo z dvema glasovoma – enim za splošne volilne liste in drugim za listo svoje narodne skupnosti – kar predstavlja normativno utemeljeno obliko pozitivne diskriminacije z namenom zagotavljanja učinkovite parlamentarne zastopanosti. Splošni volilni prag za vstop v Državni zbor znaša 4 odstotke veljavnih glasov, pri čemer se ne uporablja za izvolitev poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti.
Kandidature lahko vložijo politične stranke ali nestrankarske liste, ki izpolnjujejo določene pogoje podpore volivcev ali poslancev. Stranke lahko kandidirajo, če je njihovo listo s podpisi podprejo trije poslanci ali 100 volivcev na državni ravni oziroma 50 na ravni posamezne volilne enote. Za nestrankarske volilne liste je potrebno zbrati 1000 podpisov volivcev v vsaki od osmih volilnih enot.
Na državnozborskih volitvah bodo nastopile stranke, koalicije ali liste: ● Gibanje Svoboda ● Slovenska demokratska stranka - SDS ● Levica in Vesna ● Demokrati Anžeta Logarja ● Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka, Fokus Marka Lotriča ● Socialni demokrati ● Prerod - stranka Vladimirja Prebiliča ● Karl Erjavec - stranka Zaupanje ● Zeleni Slovenije + SG Stranka generacij ● Koalicija alternativa za Slovenijo (stranka Nič od tega in stranka Za zdravo družbo) ● Slovenska nacionalna stranka – SNS ● Mi, socialisti! ● Piratska stranka Slovenije ● Državljansko gibanje Resni.ca ● Glas upokojencev Pavla Ruparja.
Pred državnozborskimi volitvami v Sloveniji se odpira temeljno vprašanje prihodnje politične in civilizacijske usmeritve države. Aktualna politična dinamika izpostavlja razpotje, kjer bo odločitev volivcev določila, ali bo Slovenija nadaljevala pot institucionalne konsolidacije, socialne kohezije in evropske integracije ali pa se podala po poti konfrontacije, polarizacije in relativizacije ustavnih standardov.
Stališče prvega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, da te volitve predstavljajo izbiro med »politiko, ki gradi, in politiko, ki ruši«, presega vsakodnevno politično retoriko in odpira širše vprašanje razvojne paradigme države v času globalnih prelomov. Slovenija vstopa v volilni cikel v obdobju geopolitičnih, varnostnih, energetsko-okoljskih in družbenih sprememb, ki redefinirajo razmerja moči in relativizirajo pomen manjših držav.
IFIMES ocenjuje, da državnozborske volitve 22. marca niso zgolj formalna demokratična procedura, temveč odločanje o dolgoročni stabilnosti političnega sistema. Posamične afere in spodrsljaji ne smejo zamegliti celotne slike o pozitivnih spremembah; ključna je sposobnost razlikovanja med sistemskimi reformami — kot so izboljšave na področju zdravstva, energetike, podnebnih politik in digitalizacije — ter posameznimi političnimi napakami ali komunikacijskimi zdrsi. Kučanovo opozorilo tako ni obramba konkretne vlade, temveč poziv k racionalnemu vrednotenju dosežkov in pomanjkljivosti.
Civilizacijski in okoljski izzivi ostajajo osrednja tema prihodnje vlade. Slovenija kot del evropskega prostora se sooča z energetsko transformacijo, podnebnimi tveganji ter varnostnimi izzivi, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in napetosti na Bližnjem vzhodu. Vlada bo morala usmeriti pozornost na tri osrednje procese: zeleno transformacijo gospodarstva, krepitev odpornosti institucij in ohranjanje socialne države ob omejitvah javnih financ.
V tem okviru postane razlika med »gradnjo« in »rušenjem« predvsem razlika med postopnim prilagajanjem kompleksnim spremembam in radikalnimi posegi brez dolgoročne strategije. Volitve tako predstavljajo civilizacijski preizkus, kjer bo odločitev volivcev določila, ali Slovenija ostaja del razsvetljenske tradicije, racionalnega dialoga in demokratične kulture ali pa se sooča z regresijo v avtoritarno in ideološko temno obdobje.
Mednarodni inštitut IFIMES poudarja, da prihodnja politična dinamika ne vpliva zgolj na sestavo vlade, temveč tudi na stabilnost demokracije, spoštovanje človekovih pravic in kakovost javnega diskurza, pri čemer so strateško ključni institucionalni okvir, politična kultura in dolgoročna vizija razvoja države.
Čeprav prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan formalno ne razpolaga z oblastnimi vzvodi, ostaja ena najvplivnejših simbolnih figur slovenske tranzicije in osamosvojitve. Njegova prisotnost v javnem prostoru kaže, da se del političnega spektra opira na kontinuiteto državotvornega narativa. IFIMES ugotavlja, da ima simbolni kapital prvega predsednika dvojni učinek: mobilizira del volilnega telesa, ki prisega na stabilnost in kontinuiteto, hkrati pa krepi polarizacijo pri tistih volivcih, ki tranzicijsko elito dojemajo kot del problema. Volitve se tako odvijajo tudi na simbolni ravni – med interpretacijami preteklosti in projekcijami prihodnosti.
Slovenski politični prostor ostaja razdeljen med dva relativno stabilna bloka, kar predstavlja strukturni izziv za prihodnjo vlado. IFIMES ocenjuje, da ključni izziv ne bo zgolj sestava koalicije, temveč predvsem sposobnost zmanjševanja politične in družbene polarizacije. Politika »rušenja« se v tem kontekstu kaže kot delegitimizacija institucij, podrejanje pravne države partikularnim interesom ter spodbujanje konflikta kot primarnega mobilizacijskega orodja. Nasprotno politika »gradnje« pomeni postopno reformiranje, spoštovanje ustavnih mehanizmov in iskanje širšega družbenega konsenza.
Prihodnje državnozborske volitve bodo po mnenju IFIMES imele referendumski značaj glede institucionalne stabilnosti in razvojne smeri države. V času nastajanja nove globalne arhitekture majhne države, kot je Slovenija, ni prostora za notranje destabilizacije. Vprašanje ni le, katera politična opcija bo zmagala, temveč ali bo povolilna dinamika omogočila stabilno in programsko konsistentno vlado, zmanjšanje ideoloških napetosti ter jasno umeščanje Slovenije v jedro evropskih integracij.
V tem smislu Kučanova teza o izbiri med gradnjo in rušenjem ni zgolj retorična figura, temveč jasno opozorilo, da politična kultura in institucionalna odgovornost ostajata temelj dolgoročne državne suverenosti in družbene kohezije.
Slovenija se nahaja na prelomnem političnem in civilizacijskem razpotju, kjer bodo prihodnje državnozborske volitve odločale o nadaljnji usmeritvi države. Analiza javnih diskurzov, kulturnih simbolov in političnih izjav razkriva jasen konflikt med kulturo demokracije ter naraščajočimi avtoritarnimi tendencami, ki jih zgodovina prepoznava kot fašistične.
Slovenski kulturni prostor je simbolno povezan s praznikom kulturnega praznika 8. februarja, ki Slovence spominja na vrednote Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika in enega od kulturnih stebrov slovenske državnosti. Danes kultura ni zgolj vprašanje umetniške ustvarjalnosti, temveč temelj civilizacijskih standardov, racionalnega dialoga in spoštovanja človekovih pravic. IFIMES ugotavlja, da se slovenska družba zaradi globalnih in notranjepolitičnih izzivov vse bolj oddaljuje od teh principov, pri čemer spremljamo rast populističnih in avtoritarnih tendenc.
V ospredju ostaja vprašanje: bodo stranke in volivci izbrali utrjevanje demokratičnih institucij in kulturnih vrednot ali pa se podali po poti politike strahu, sovraštva in temačnih ideologij?
Posebej kritična je retorika in politična strategija Slovenske demokratske stranke (SDS/EPP). Jasna opredelitev drugih političnih akterjev glede sodelovanja z njo bo neposredno vplivala na stabilnost demokracije, spoštovanje človekovih pravic in kakovost javnega diskurza.
Slovenske državnozborske volitve niso zgolj formalni politični dogodek, temveč civilizacijski preizkus. Odločitev volivcev bo odločilna za to, ali Slovenija ostaja del razsvetljenske tradicije, racionalnega dialoga in demokratične kulture ali pa se sooča z regresijo v avtoritarno in ideološko temno obdobje.
Slovenska družba ima priložnost pokazati, da kultura ni luksuz, temveč temelj demokracije, ki ščiti posameznika in krepi odpornost družbe proti ekstremizmu. IFIMES bo tudi v prihodnje spremljal politične in kulturne procese z namenom podpore stabilnosti političnega sistema, transparentnosti delovanja institucij ter spoštovanja mednarodnih standardov in demokratičnih principov.
Prihodnje državnozborske volitve so osrednjega pomena za politično in civilizacijsko usmeritev Slovenije. Odločitev volivcev bo določila, ali država nadaljuje pot utrjevanja demokracije in civilizacijskih standardov ali pa tvegano zaide v avtoritarne vzorce. Ohranitev kulturnih vrednot, racionalnega dialoga in institucionalne odgovornosti ostaja temelj dolgoročne stabilnosti in socialne kohezije v Sloveniji.
Pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami se slovenski politični prostor jasno razdvaja na dva glavna bloka: levosredinski, ki ga vodi Gibanje Svoboda (GS/ALDE) aktualnega premierja Roberta Goloba, in desnosredinski, pod vodstvom Slovenske demokratske stranke (SDS/EPP) Janeza Janše. Med njima poteka tesen boj za zmago, kar pogosto postavlja manjše stranke v ozadje, saj volivci pri taktičnem glasovanju iščejo odločilen vpliv na končni izid.
Gibanje Svoboda spada med liberalne stranke in je članica Evropskih liberalcev (ALDE), medtem ko je Slovenska demokratska stranka demokrščansko-konzervativno desnosredinska stranka ter članica Evropske ljudske stranke (EPP), čeprav nekateri politični vidiki nakazujejo bližino madžarskemu Fideszu Viktorja Orbana.
Slovenija se tako odloča med liberalno in iliberalno demokracijo. Liberalni projekt Gibanja Svoboda ponuja nadaljevanje odprte, evropsko usmerjene politike, medtem ko iliberalna demokracija, še nezrela in v slovenskem prostoru pogosto sporna, evocira povezave z Orbanovimi krogi, ki zavirajo evropske integracije in vzpostavljajo naveze s Putinovim vplivom. Noben pristop sam po sebi ne more v celoti zadovoljiti potreb države; politika mora ostati prilagodljiva glede na aktualne družbene, gospodarske in geopolitične izzive. Če bo Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda oblikoval novo vlado, bo postal prvi premier po Janezu Drnovšku, ki je ponovil mandat.
Analitiki opozarjajo, da je slovenski volilni sistem zastarel in ne ustreza sodobnim potrebam države. Ena od razprav zajema uvedbo kanclerskega sistema po vzoru Avstrije, ki bi bolje ustrezal politični kulturi Slovencev in omogočil učinkovitejše odločanje, saj obstoječi proporcionalni sistem pogosto zavira razvoj in politično stabilnost. Spet druga pa odpira vprašanje možnosti uvedbe kombiniranega volilnega sistema, ki združuje elemente večinskega in proporcionalnega (sorazmernega) sistema, s čimer želi izkoristiti prednosti obeh, torej osebno odgovornost kandidatov (večinski sistem) in pravično zastopstvo strank (proporcionalni sistem). Za spremembe volilnega sistema pa je potrebna široka večina in soglasje, ki pa v trenutni razdeljeni politični krajini še ni na obzorju.
Ljubljana/Bruselj, 6. marec 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
