Predsedniške volitve v Turčiji: Izbira med prihodnostjo in preteklostjo

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je pripravil predvolilno analizo pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami v Republiki Turčiji, ki bodo 1o. avgusta 2014. Iz obsežne analize »Predsedniške volitve v Turčiji: Izbira med prihodnostjo in preteklostjo« objavljamo najbolj pomembne in zanimive dele. 

 

Predsedniške volitve v Turčiji:

 

Izbira med prihodnostjo in preteklostjo

 

Visoki volilni svet Turčije (YSK) je v začetku meseca julija 2014 določil, da bodo predsedniške volitve v Turčiji 10. avgusta 2014. Glasovanje v tujini bo potekalo od 31. julija 2014 do 3. avgusta 2014. Morebitni drugi krog volitev bo potekal 24. avgusta 2014, v kolikor v prvem krogu noben od kandidatov ne dobi več kot 50% glasov.

 

Število volilnih upravičencev je 52.695.831, od tega se 2.750.820 volilnih upravičencev nahaja v 126 držav v tujini. Največ jih je v Nemčiji, in sicer 1.380.903 turških državljanov, ki imajo volilno pravico. Državljani bodo lahko volili na 194.310 voliščih v državi ter na 56 diplomatskih predstavništvih v tujini.

 

Prihajajoče predsedniške volitve so zelo pomembne za prihodnost demokracije v Turčiji. Prvič v zgodovini Turške republike od ustanovitve leta 1923 lahko na neposrednih volitvah državljani izbirajo predsednika Republike. V preteklosti je bil predsednik izbran s strani parlamenta. Mandat dosedanjega predsednika Abdullaha Güla poteče 28. avgusta 2014.

 

Predsedniške volitve so kot nekakšen referendum o novi ureditvi Turčije. Odprla se bo debata o spremembi pooblastil predsednika republike. Vprašanje je, ali bo uveden polpredsedniški ali predsedniški sistem. Kot je znano, se sedanji premier Recep Tayyip Erdoğan bolj nagiba k predsedniškem sistemu s širokimi pooblastili, kot  je to npr. v Franciji.

 

Volitve bodo imele svoj dolgoročni vpliv na prihodnost države v naslednjem desetletju ter na prihodnje parlamentarne volitve, ki bodo leta 2015.

 

Na volitvah bodo prvič v zgodovini turške republike sodelovali trije kandidati. Dva sta konservativna islamska kandidata, medtem ko tretji kandidat izhaja iz kurdske manjšine.

 

Kandidati na predsedniških volitvah so:

  1. Recep Tayyip Erdoğan, rojen leta 1954 v Istanbulu. Je predsednik Stranke pravičnosti in razvoja (AKP), ki ima 317 članov (od skupno 550) v turškem parlamentu in s katero je na oblasti že tretji zaporedni mandat kot predsednik vlade.
  2. Ekmeleddin İhsanoğlu, rojen leta 1943 v Kairu, Egipt. Skupni kandidat Ljudske republikanske stranke (CHP), ki ima v parlamentu 134 poslancev, ter Stranke nacionalnega gibanja (MHP), ki ima  53 poslancev.
  3. Selahattin Demirtaş, rojen leta 1973 v Elazigu. Je voditelj prokurdske Ljudske demokratične stranke (HDP), ki ima v parlamentu 28 poslancev.

 

ERDOĞAN – NADALJEVANJE POLITIKE V MINULEM DESETLETJU

 

Erdoğanov volilni program izhaja iz njegovega projekta »Nova Turčija«, ki je osredotočen na štiri pomembne točke:

  1. Nadaljevanje uspešne gospodarske politike.
  2. Sprememba ustave in uvajanje predsedniškega sistema.
  3. Članstvo v Evropski Uniji (EU).
  4. Rešitev kurdskega vprašanja.

Njegova volilna sporočila so jasno podprta s številkami o gospodarski rasti, izboljšanju življenjskega standarda državljanov. Za vsakega volivca ima sporočilo po njegovi meri. Njegovo prvo sporočilo v volilni kampanji je sicer namenjeno sekularnim državljanom, ki tradicionalno volijo opozicijo.

 

Premier Erdoğan je začel svojo predvolilno kampanjo s prvim volilnim shodom 7. julija 2014 z govorom v Samsunu ob Črnem morju. Samsun je tradicionalna trdnjava sekularne opozicije. Ima pomembno vlogo v zgodovini moderne Turčije. Prav iz Samsuna je ustanovitelj turške republike Mustafa Kemal Atatürk začel vojno za osvoboditev Turčije po zlomu Osmanskega cesarstva leta 1919.

 

Za konservativne islamiste, ki so njegovi volivci, ima zelo emotivna sporočila. Poudarja vrnitev islama v javno življenje, da ne bo v navzkrižju s sekularizmom, ki je temelj moderne Turčije.

 

Izkazuje brezpogojno podporo vladi odstavljenega egiptovskega predsednika Mohameda Morsija, palestinskemu gibanju Hamas v Gazi, muslimanom v Myanmaru, lačnim v Somaliji, arabskim sunitom in Kurdom (suniti) v Iraku, sunitski opoziciji v Siriji itd. S tem je postal zgodovinski vodja ne le Turkov, temveč tudi milijarde sunitskih muslimanov po svetu proti poskusom Irana za širitev šiitske dominacije na Bližnjem vzhodu.

 

Njegova sporočila revnim so postala navdih in upanje za prihodnost. Za poslovneže in tuje investitorje Erdoğan pomeni hkrati varnost in stabilnost njihovih naložb.

 

KONTROVERZNI EKMELEDDIN İHSANOĞLU

Je ugledni akademik in nekdanji generalni sekretar Organizacije islamskega sodelovanje (OIC), ki združuje 57 islamskih držav.

 

Če je bilo razumljivo in logično, da je AKP kandidirala svojega zgodovinskega voditelja, to ne velja za sekularno stranko CHP in za nacionalistično MHP. Analitiki v Turčiji in tujini niso pričakovali kandidiranja islamističnega Ihsanoğluja.

 

Njegova kandidatura predstavlja zasuk opozicije proti desnem centru. To je ideološki prevrat za CHP, ki sebe predstavlja za »čuvaja« striktno sekularne zapuščine ustanovitelja Turške republike Atatürka. Sporočilo CHP-a je namenjeno tradicionalnim konservativcem, da imajo tudi oni človeka, ki je posvetil svoje življenje islamu.

 

V CHP niso bili vsi za to opcijo, le 32% od članov stranke podpira njegovo kandidaturo in le 44 parlamentarcev stranke od skupnih 123 je podprlo to odločitev strankinega vodstva. Za MHP je to še večji šok. İhsanoğlu je bil na začetku 70-ih let zelo blizu nacionalistični stranki, preden je postal islamski mislec. Kontroverzni İhsanoğlu je bil tudi zelo blizu Erdoğanu, dokler ni prišel v nasprotje z njim zaradi podpore egiptovskem vojaškem prevratu leta 2013. Bil je namreč generalni sekretar OIC, ki je podprla egiptovsko vojsko v odstavljanju demokratično izvoljenega islamističnega predsednika Morsija.

 

V svoji volilni kampanji je izbral spravljive tone. Želi biti blizu volivcem, ki ideološko sovražijo CHP in MHP. To so islamisti, ruralni kmetje, manjšine.

 

Islamistom je sporočil, da ženske naglavne rute niso več tabu tema. Tudi 15 milijonom Kurdom je sporočil, da je čas za rešitev njihovega vprašanja. To je v nasprotju z ideologijo CHP, ki je leta 1923 prepovedala islamske nošnje ter zanikala obstoj manjšin in njihove pravice do jezika in religije ali vere.

 

Na gospodarske planu İhsanoğlu ne ponuja ničesar novega z izjemo poudarka na njegovih bogatih mednarodnih izkušnjah.

 

NENAVADNI SELAHATTIN DEMIRTAŞ

 

Je znan kurdski pravnik in borec za človekove pravice in soustanovitelj turške asociacije za ljudske pravice (TIHV) ter Amnesty International. Je veteran in podpornik začetka mirovnega procesa med turško državo in kurdsko manjšino. Ima posluh za težave manjšin in za nezaželene družbene sloje, denimo istospolno usmerjene. Velik poudarek daje pravicam žensk v ruralni Turčiji.

 

Njegova kampanja je dokaj nenavadna za Turčijo. Kot Kurd je obiskal grob Atatürka in zapisal: »da bom lojalen ideji Republike in bom varoval socialni mir ter blaginjo.« Lojalnost ideji Republike in Atatürku je kontroverzna, saj ta ideja ne priznava obstoja kurdske in ostalih manjšin (Armenci, Arabci, Alaviti itd.).

 

Na gospodarskem planu je njegov poudarek na obrtnikih in sindikatih. Ravno z obiski različnih sindikatov in trgovskih zbornic poteka njegova volilna kampanja.

 

PREPRIČLJIVA ZMAGA ERDOĞANA

 

Analitiki menijo, da bo Erdoğan prepričljivo zmagal na predsedniških volitvah, večina meni, da bo zmagal že v prvem krogu. Volivci si želijo nadaljevanje njegove politike v zadnjem desetletju. Turčija je zahvaljujoč njemu postala »oaza miru« v nemirni regiji (državljanska vojna v Iraku in Siriji, iranski jedrski program in grožnje zahoda, nestabilnost v Črnem morju po ruski aneksiji Krima). Turški državljani si želijo ohranitev vseh pozitivnih pridobitev sedanje vlade od socialne blaginje, dobrih pogojev za poslovanje do visoke gospodarske rasti.

 

Turški volivci si ne želijo žrtvovati Erdoğana in voliti opcijo, ki ne bi bila preverjena in bi predstavljala nekakšen prehod v nepredvidivo in negotovo prihodnost. Turški volivci se še vedno spominjajo časa, ko je CHP bila na oblasti (več vojaških prevratov, bankroti, devalvacije turške lire). Verjetno tudi  najbolj sekularni volivci ne bodo imeli poguma, da bi volili koga od dveh opozicijskih kandidatov, ki dejansko zagotovo ponujata negotovost.

Ankete javnega mnenja različnih agencij za 1. krog predsedniških volitev v Turčiji

Datum

Agencija

ERDOĞAN

IHSANOĞLU

DEMIRTAŞ

7/22

7/21

7/17

7/17

7/15

7/14

7/13

7/12

7/8

7/7

7/7

7/4

7/3

6/24

MAK

GEZICI

SAD

ANDY-AR

POLLMARK

CHP

ANAR

ORC

KONSENSUS

LRC

METROPOLL

GEZICI

CHP

SONAR

ORC

56

53

53

55

54

39

55

54

58

47

42

43

46

52

54

37

38

38

34

38

38

38

37

30

43

33

48

38

40

39

6

8

9

9

7

-

8

8

11

4

6

7

7

7

6

 

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da predsedniške volitve v Turčiji predstavljajo izbiro za turške volivce med prihodnostjo in preteklostjo. Erdoğan je v minulem desetletju zagotovil boljšo prihodnost Turčije, jo stabiliziral ter vrnil na regionalno in svetovno prizorišče. Dokazal je, da je voditelj nove dobe Turške republike. Takšna politika je ustvarila tudi nasprotnike, ki si ne želijo močne in vplivne Turčije. Po predsedniških volitvah je pričakovati razplete v političnih strankah. Erdoğanova AKP bo morala poiskati novega močnega voditelja, ki bo nadomestil karizmatičnega Erdoğana tako na položaju predsednika stranke kot tudi na položaju predsednika vlade, in bo nadaljeval sedanjo uspešno gospodarsko politiko in rast. V CHP bo v primeru poraza verjetno prišlo do delitve stranke na dva dela. Predsedniške volitve bodo še en korak v razvoju vzhajajoče turške demokracije.

 

Ljubljana, 31. julij 2014    



Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike. Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki