Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je prepoznaven po svojih rednih in poglobljenih analizah globalnih dogajanj, s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih strateško pomembnih regijah sveta. Ob drugem krogu lokalnih volitev na Kosovu, ki bodo 2. novembra 2025, je IFIMES pripravil analizo trenutnih političnih razmer. Iz obsežne študije z naslovom »Lokalne volitve na Kosovu 2025: Med lokalno konsolidacijo in potencialno preobrazbo političnega sistema s predčasnimi parlamentarnimi volitvami« izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele. Analiza ponuja jasen pregled političnih trendov, izzivov in priložnosti za dialog med Prištino in Beogradom ter za integracijo etničnih skupnosti v kosovske institucije.
Prvi krog petih lokalnih volitev na Kosovu je bil 12. oktobra 2025 v vseh 38 občinah. Državljani so izvolili župane in člane občinskih skupščin, volilna udeležba pa je bila 39,58 % od skupno več kot dveh milijonov registriranih volivcev.
Volilni postopek je bil v prvem krogu že zaključen v 20 občinah, kjer so bili izvoljeni novi župani in občinske skupščine. Centralna volilna komisija (CEC) Kosova je odobrila volilni seznam za drugi krog volitev, ki bo 2. novembra 2025 v 18 občinah: Đakovica, Gnjilane, Dragaš, Kačanik, Klina, Kosovo Polje, Južna Mitrovica, Obilić, Orahovac, Peć, Priština, Prizren, Suva Reka, Vitina, Vučitrn, Junik, Mamuša i Klokot.
V občinah s srbsko večino bo le v Klokotu drugi krog glasovanja, medtem ko je v preostalih devetih občinah prepričljivo zmagala Srbska lista – največja politična stranka kosovskih Srbov, ki uživa močno podporo Beograda in predsednika Republike Srbije Aleksandra Vučića.
V svojem zadnjem mandatu sta premier Albin Kurti in njegovo Gibanje samoodločbe (Vetëvendosje – LVV) nadaljevala odločen boj proti korupciji, organiziranemu kriminalu in vzporednim strukturam oblasti, ki so desetletja delovale v sivem območju med politiko in gospodarstvom.
Kurtijevo zatiranje tako imenovanih tajkunskih in mafijskih elit, je v nekaterih lokalnih skupnostih izzvalo odpor, hkrati pa si je pridobilo široko podporo državljanov, ki so utrujeni od klientelizma in ujetništva. Ta strategija »ničelnega kompromisa« do korupcije je postala zaščitni znak njegove vlade in ključni element politične identitete Samoodločbe.
Rezultati prvega kroga lokalnih volitev kažejo, da se je ta politika obrestovala. Samoodločba je dosegla pomemben uspeh v večini urbanih središč, zlasti v Prištini, Prizrenu, Peći in Gnjilanu, kjer se je potrdilo Kurtijevo dojemanje kot reformističnega voditelja in simbola politične doslednosti. Njegovo avtoriteto še dodatno krepi dejstvo, da mu je po mnenju javnosti uspelo ustaviti množičen val izseljevanja prebivalstva, ki je bil do nedavnega eden največjih demografskih izzivov Kosova.
Politični analitiki poudarjajo, da je bila strateška napaka opozicijskih strank (LDK, PDK, AAK) njihova personalizacija kampanje – skoraj vso retoriko so usmerile proti Albinu Kurtiju, namesto da bi ponudile konkretne programe in razvojne politike za lokalne skupnosti. To je po mnenju opazovalcev le še okrepilo Kurtijev položaj najstabilnejšega voditelja na Kosovu od razglasitve neodvisnosti in njegov nesporni položaj znotraj širšega albanskega političnega telesa.
Med volilno kampanjo je mednarodni dejavnik močno deloval v prid premierju Albinu Kurtiju in njegovemu Gibanju za samoodločbo (Vetëvendosje – LVV), kar je oblikovalo dojemanje stabilnosti in mednarodne legitimnosti njegove vlade.
Eden ključnih dogodkov je bil sprejem Samoodločbe kot pridruženega člana Stranke evropskih socialistov in socialnih demokratov (S&D). To gibanje je prejelo formalno priznanje in politično podporo v evropskih progresivnih krogih, kar je še dodatno utrdilo Kurtijev status reformistične in proevropske sile. Ta korak simbolizira tudi ideološko usklajenost Kosova z glavnim tokom evropske socialne demokracije in odpira pot globljemu sodelovanju s partnerji v Evropski uniji.
Vzporedno je Turčija zagotovila znatno podporo z vojaško-tehničnim sodelovanjem, vključno z donacijo brezpilotnih letalnikov Bayraktar, s čimer je poslala jasno sporočilo o strateškem partnerstvu med Ankaro in Prištino. Ta podpora presega zgolj vojaški vidik, saj ima tudi politično-diplomatsko težo in potrjuje Turčijo kot stabilizacijski dejavnik na Balkanu in most med islamskim svetom in zahodnimi institucijami.
Poleg tega Združene države ostajajo ključni partner Kosova s politično, vojaško in diplomatsko podporo, vključno s prisotnostjo Natove misije KFOR in podporo krepitvi varnostnih zmogljivosti države. Ameriško angažiranje pošilja sporočilo o strateškem pomenu Kosova za regionalno stabilnost in varnostno arhitekturo Balkana, hkrati pa krepi Kurtijevo podobo kot voditelja, ki je sposoben uravnotežiti evropsko povezovanje s transatlantskimi interesi.
Skupni učinek evropske, turške in ameriške podpore je še okrepil status Kosova kot zanesljivega zaveznika v zahodnem varnostnem in političnem okviru, Kurtijeva mednarodna podoba pa je bila potrjena kot voditelja nove generacije, ki je sposoben združiti agendo reform, regionalno diplomacijo in strateško vizijo.
Srbska lista je na lokalnih volitvah dosegla zgodovinski uspeh in pritegnila posebno pozornost tako politične kot analitične javnosti. V večini občin s srbsko večino je stranka dosegla prepričljive zmage in s tem potrdila svoj status dominantnega političnega predstavnika srbskega ljudstva na Kosovu. Ta rezultat odraža visoko mobilizacijo volivcev in močno povezavo z Beogradom, hkrati pa kaže, da so volitve kljub občutljivemu političnemu kontekstu potekale v relativno mirnem in nadzorovanem vzdušju.
Uspeh Srbske liste ima večplastne posledice. Najprej krepi položaj stranke kot nepogrešljivega akterja v vseh prihodnjih političnih in institucionalnih procesih na Kosovu, zlasti v okviru dialoga med Beogradom in Prištino, ki ga posreduje Evropska unija. Hkrati lahko takšen rezultat deluje kot katalizator za novo politično dinamiko znotraj kosovskega sistema in odpira prostor za ponovni razmislek o trenutnih odnosih med lokalnimi srbskimi skupnostmi in osrednjimi oblastmi v Prištini.
Srbska lista se zato ne postavlja le kot lokalni politični dejavnik, temveč tudi kot potencialno ravnovesje v širšem regionalnem okviru. V kontekstu morebitnih predčasnih parlamentarnih volitev je lahko njegova vloga ključna za oblikovanje ravnovesja moči in opredelitev prihodnje arhitekture politične stabilnosti na Kosovu.
Eden najpomembnejših zaključkov lokalnih volitev je vprašanje združljivosti med lokalno in centralno ravnjo oblasti. V občinah, kjer je Samoodločba obdržala ali osvojila oblast, se pričakuje pospešen razvoj in učinkovitejše izvajanje državnih politik, zlasti na področju infrastrukture, izobraževanja in digitalne transformacije.
Nasprotno pa so v občinah, kjer so opozicijske stranke ali neodvisni kandidati pridobili prednost, možne upočasnitve in institucionalni zastoji, zlasti v kontekstu dostopa do centralnih sredstev in izvajanja evropskih projektov.
Politična združljivost zato postaja predpogoj za učinkovito delovanje Kosova kot države, zlasti v obdobju, ko poteka proces usklajevanja zakonodaje s standardi EU, skupaj z intenzivnim diplomatskim bojem za novo mednarodno priznanje in članstvo v svetovnih organizacijah.
Drugi krog lokalnih volitev, predviden za 2. november 2025, bo preizkus stabilnosti političnega bloka Albina Kurtija in ključni trenutek za več simbolno pomembnih občin: Prištino, Prizren, Peč, Gnjilane in Južno Mitrovico.
Pričakuje se, da bo Samoodločba ohranila vodstvo v večini občin, kjer vstopa v drugi krog, z možnostjo presenečenj na območjih, kjer se lokalne koalicije oblikujejo proti Kurtijevim kandidatom.
Če bo Samoodločbi uspelo uveljaviti svojo prevlado v drugem krogu, bo Kurti vstopil v zadnjo fazo svojega mandata kot najstabilnejši voditelj od razglasitve neodvisnosti Kosova. Nasprotno pa bi lahko razdrobljenost lokalne samouprave odprla vrata politični nestabilnosti in institucionalnemu zastoju na Kosovu.
Kosovo je trenutno na razpotju dveh političnih ciklov – lokalnega in morebitnega parlamentarno-volilnega. Rezultati volitev kažejo na večjo politično zrelost volivcev, zmanjšanje etničnih napetosti in povečano zanimanje za socialna in gospodarska vprašanja, kar odraža bolj vključujoč pristop državljanov k političnemu procesu.
Kljub kritikam opozicije se je Albin Kurti izkazal kot vodja nove generacije, ki je sposoben uravnotežiti nacionalno dostojanstvo s pragmatično evropsko usmeritvijo. Javnomnenjske raziskave potrjujejo njegovo stabilno podporo, saj približno 50 % volivcev podpira Gibanje za samoodločbo (LVV), kar še dodatno krepi njegov položaj na politični sceni na Kosovu.
Lokalne volitve leta 2025 so potrdile, da se Kosovo premika proti stabilnejšemu institucionalnemu okviru, hkrati pa je politična združljivost med lokalno in centralno ravnjo še vedno ključni pogoj za uspeh prihodnjih reform.
Če bo Albin Kurti potrdil svojo zmago v drugem krogu, se pričakuje, da se bo nadaljevala politika razgradnje korupcijskih mrež, krepitve državne suverenosti in socialne kohezije, hkrati pa se bo krepil mednarodni položaj Kosova s sodelovanjem z evropskimi socialnimi demokrati in strateškimi partnerji, kot so ZDA, EU in Turčija.
Kosovo tako vstopa v novo fazo – med lokalno konsolidacijo in potencialno preobrazbo političnega sistema z morebitnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bi lahko dodatno potrdile ali na novo opredelile trenutno smer reformistične vlade. Ne glede na politične okoliščine je ključnega pomena nenehno delo za zagotovitev trajnega miru in dolgoročne stabilnosti v državi.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Priština, 28.oktober 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018, je tudi izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
