Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES v okviru svojih rednih dejavnosti spremlja reforme na področju pravosodja in vladavine prava v Bosni in Hercegovini po pravnomočnosti sodbe zoper nedavno odstavljenega predsednika entitete Republika Srbska Milorada Dodika (SNSD). Izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele celovite analize »Bosna in Hercegovina 2025: Nadaljevanje Dodikove odcepitve in nastanek 'Južne Osetije' iz Republike Srbske«.
Pred kratkim odstavljeni predsednik Republike Srbske, entitete v Bosni in Hercegovini, Milorad Dodik (SNSD), izvaja intenzivne lobistične[2] dejavnosti v Združenih državah Amerike s ciljem pridobiti podporo določenih političnih in lobističnih struktur, povezanih s Trumpovo administracijo. Tako bi uresničil dolgoročni načrt za odcepitev Republike Srbske od Bosne in Hercegovine.
Po poizvedovanju IFIMES-a je Dodikova strategija zasnovana kot večfazni proces, katerega cilj je ustvariti tako imenovano »Južno Osetijo« na Balkanu - kvazidržavno entiteto pod neposrednim ali posrednim vplivom Rusije, vključno s političnimi, obveščevalnimi in potencialno vojaškimi vidiki. Končna faza tega načrta predvideva vzpostavitev ruskih vojaških oporišč na ozemlju Republike Srbske. Takšen razvoj dogodkov bi imel daljnosežne posledice za regionalno stabilnost, kar bi še dodatno zapletlo občutljive odnose znotraj Bosne in Hercegovine, hkrati pa bi resno ogrozilo varnostne interese Združenih držav Amerike in EU v jugovzhodni Evropi.
Strokovnjaki IFIMES-a ocenjujejo, da te dejavnosti predstavljajo resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav Amerike in zavezništva Nato. V tem kontekstu bi morala mednarodna skupnost, zlasti transatlantski partnerji, razmisliti o nujnem in usklajenem odzivu za preprečitev destabilizacije regije, vključno z diplomatskim pritiskom, povečano vojaško in obveščevalno prisotnostjo ter z mehanizmi sankcij.
Lobiranje Milorada Dodika v ZDA ni omejeno le na politični vpliv. IFIMES opozarja na morebitna korupcijska tveganja, ki spremljajo te dejavnosti. Ta vključujejo sumljive finančne transakcije, sodelovanje posrednikov, povezanih z interesnimi skupinami, ki so predmet prejšnjih preiskav ameriških oblasti, in morebitne poskuse prikritega vplivanja na ameriško administracijo. Takšne dejavnosti lahko sprožijo nove preiskave v Washingtonu, vključno s sumi kršitev mednarodnih sankcij in nezakonitih oblik političnega lobiranja.
Glede na zgoraj navedene okoliščine, IFIMES priporoča stalno spremljanje dogajanja, pripravo ocen tveganja za transatlantske varnostne interese in obveščanje ustreznih mednarodnih institucij, da bi se pravočasno odzvali na morebitne destabilizirajoče scenarije v jugovzhodni Evropi.
Sistem preverjanja premoženja in integritete članov Visokega sodnega in tožilskega sveta (HJPC) Bosne in Hercegovine ostaja eno osrednjih vprašanj, ki pritegne pozornost domače in mednarodne javnosti. Ta institucija ima, kot ključni steber pravosodnega sistema, ključno vlogo pri zagotavljanju verodostojnosti, neodvisnosti in profesionalne integritete sodstva. Vendar pa trenutno izvajanje sistema preverjanja kaže resne pomanjkljivosti, ki ogrožajo zaupanje državljanov in mednarodnih partnerjev.
IFIMES poudarja, da morajo za člane Visokega sodnega in tožilskega sveta (HJPC) veljati enaki standardi preverjanja premoženja in integritete kot za sodnike in tožilce. Evropska unija v svojih poročilih in priporočilih jasno poudarja, da privilegiji ali izjeme znotraj pravosodnega sistema resno spodkopavajo načelo enakosti in odgovornosti.
Sistem preverjanja premoženja mora biti delujoč in neodvisen, ne pa formalen postopek. Oddelek za preverjanje premoženja mora imeti ustrezne človeške, tehnične in institucionalne zmogljivosti, vključno z dostopom do vseh ustreznih evidenc in podatkovnih baz. Le redna, celovita in dosledno sankcionirana preverjanja lahko zagotovijo resnično odgovornost in ohranijo poklicno integriteto članov HJPC.
IFIMES poudarja, da je preglednost bistvenega pomena za zaupanje javnosti. Javna objava premoženjskih izkazov in revizijskih poročil mora biti zakonsko predpisana in ne sme biti odvisna od soglasja posameznikov. Varstvo zasebnosti in varnosti osebnih podatkov mora obstajati, vendar se ne sme zlorabljati za izogibanje odgovornosti ali prikrivanje netransparentnosti. Uravnoteženje zasebnosti in pravice javnosti do dostopa do podatkov o premoženju je osnova za krepitev zaupanja državljanov v institucije in pravno državo.
Praktična uporaba sistema za preverjanje premoženja razkriva znatne pomanjkljivosti. Zakonodajne spremembe po posvetovanjih z Beneško komisijo so oslabile učinkovitost sistema, zlasti glede dostopa do dodatnih informacij in sodelovanja zunanjih strokovnjakov. Pomanjkanje javno dostopnih podatkov o preverjenih izjavah in sankcijah še dodatno ogroža verodostojnost postopka, kar ustvarja vtis selektivne uporabe in političnega vpliva.
IFIMES še posebej opozarja na nenehne politične pritiske, prikrite kot »notranja regulacija« pravosodnega sistema. Sistema za preverjanje premoženja ne smemo zlorabljati za selektivno odgovornost ali politične namene, temveč mora služiti izključno krepitvi integritete in neodvisnosti sodstva.
IFIMES posebno pozornost namenja kontroverzni izbiri direktorice Sekretariata HJPC Ivane Zovko-Planinić, ki je bila prej svetovalka člana Predsedstva BiH, Dragana Čovića (HDZBiH), do nedavnega pa vodja kabineta ministra za pravosodje BiH, Davorja Bunoze (HDZBiH). V postopek izvedbe natečaja je bil vključen Željko Bogut (blizek HDZBiH), sekretar Ministrstva za pravosodje BiH, pri imenovanjih pa sta aktivno vlogo igrala minister za pravosodje BiH, Bunoza, in član HJPC, odvetnik iz Mostarja, Davor Martinović, ustanovitelj odvetniške pisarne »Martinović i partneri«[3], ki je tesno povezan s krogi HDZBiH in ga je za mandat člana HJPC predlagal minister za pravosodje BiH.
Postopek imenovanja je bil izveden brez strokovnih in strokovnih meril, na podlagi katerih je ostala edina imenovana kandidatka. Odvetnik Martinović je v očitnem konfliktu interesov, saj njegova odvetniška pisarna »Martinović i partnerji« zastopa številne stranke v sodnih postopkih pred sodniki in tožilci, pri katerih imenovanju je sam sodeloval. Ta primer dodatno potrjuje strankarsko prevlado HDZBiH v sodnih strukturah, kar je v neposrednem nasprotju s priporočili in standardi EU in Beneške komisije.
Transparency International v Bosni in Hercegovini je opozoril na morebitno pristranskost in konflikt interesov pri imenovanju direktorice sekretariata HJPC.
IFIMES meni, da je treba pregledati sporno in nezakonito izbiro direktorice sekretariata HJPC ter uvesti nov, transparenten in meritokratski postopek, ki bo zagotovil profesionalnost, neodvisnost in nepristranskost institucije.
Učinkovitost, preglednost in dosledna uporaba sistema preverjanja premoženja in integritete članov HJPC še niso dosežene. Politični vplivi in institucionalne pomanjkljivosti ogrožajo osnovni namen sistema in ogrožajo verodostojnost pravosodnih reform.
Mednarodni inštitut IFIMES priporoča:
Popolna uvedba sistema preverjanja premoženja in integritete, brez izjem ali političnega vpliva, je ključni preizkus verodostojnosti pravosodnih reform v Bosni in Hercegovini. Le pregleden, odgovoren in neodvisen sistem lahko zagotovi zaupanje državljanov in stabilnost pravne države.
Kazenski postopek proti odvetnici Vasviji Vidović iz Sarajeva je sprožil ostre odzive domače in mednarodne javnosti ter sprožil pomembna vprašanja o profesionalnih standardih in uporabi prava v sodnih procesih v Bosni in Hercegovini.
Pripadniki Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) so 18. decembra 2023 ob 15.05 aretirali Ranka Debevca, predsednika Sodišča BiH. Med aretacijo ni bila opravljena zakonsko predpisana preiskava, Debevec pa je v prostore SIPA vnesel osebne predmete, vključno s tremi mobilnimi telefoni. Sodišče Bosne in Hercegovine je v prvostopenjski sodbi zoper odvetnico Vasvijo Vidović to opustitev utemeljilo s »položajem in ugledom predsednika Sodišča BiH«, kar IFIMES ocenjuje kot formalno utemeljitev, ki ogroža načelo enakosti pred zakonom.
Dve uri po aretaciji Debevca je odvetnica Vasvija Vidović vstopila v prostore SIPA kot Debevčeva zagovornica. Takoj je ugotovila, da policisti niso imeli ne ustnega ne pisnega naloga za zaseg predmetov Debevcu niti naloga za preiskavo Debevca. Aretirani Debevec je nato enega od mobilnih telefonov, ki jih je imel pri sebi, brez vednosti odvetnice Vidović dal v njeno torbo. Vidovićeva je zavrnila predajo telefona policistom SIPA, ker je bila kot odvetnica dolžna spoštovati zaupnost med stranko in obdolžencem ter ker v tistem trenutku ni bilo odredbe za zaseg predmeta. Takšna odredba je prispela šele ob 23.20, nekaj ur po tem, ko je bila Vidovićevi že odvzeta prostost.
Mednarodni inštitut IFIMES poudarja, da je bil kazenski postopek proti odvetnici Vasviji Vidović izveden brez predložitve ključnih dokazov – mobilnega telefona in njegove vsebine – ki so bili osrednji predmet spora. Vidovićeva in njena obramba nista imeli možnosti, da bi se izrekli o vsebini dokazov, na podlagi katerih je bila obsojena. Paradoksalno je, da je bila sodba proti Vidovićevi izdana, še preden je bila proti Ranku Debevcu vložena obtožnica.
Tožilstvo BiH je domnevno dejanje sprva opredelilo kot »pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja«, kar po zakonu ni kaznivo dejanje, ki ga lahko stori odvetnik, saj odvetnik zagovornika ne more biti kaznovan zaradi zagotavljanja pravne pomoči svoji stranki. Šele po njeni izpustitvi iz pripora je tožilstvo BiH naknadno spremenilo kvalifikacijo dejanja, kar še dodatno kaže na arbitrarnost postopka.
Mednarodni standardi, pa tudi Zakonik o kazenskem postopku BiH, določajo, da odvetnik ni dolžan predati predmeta svoje stranke, tudi če obstaja sodni nalog. To je posledica načela prepovedi samoobtožbe, ki se razteza z osumljenca/obtoženca na njegovega zagovornika. V zvezi s tem zagovornik ni dolžan pričati proti svoji stranki.
Zato v ravnanju odvetnice Vidović ni bilo nezakonitosti.
Zaradi pomanjkanja ustreznih mehanizmov za zaščito pravic odvetnikov v Bosni in Hercegovini je bil primer prijavljen mednarodnim organizacijam v Nemčiji in Avstriji. Nemško združenje odvetnikov in pravnikov (DAV), ki ima več kot 60.000 članov, je javno branilo odvetnico Vasvijo Vidović in od oblasti Bosne in Hercegovine zahtevalo, da prenehajo s preganjanjem in nadlegovanjem, ter poudarilo, da je Vidovićeva »ravnala v okviru svojih poklicnih obveznosti«.
Vidovićevo je podprl tudi Svet odvetniških zbornic Evrope (CCBE), ki zastopa več kot milijon evropskih odvetnikov. CCBE je bosanskim oblastem poslal dve uradni pismi[4], v katerih je opozoril na politični kontekst primera in zahteval takojšnjo prekinitev preganjanja.
IFIMES opozarja, da je odvetnica Vasvija Vidović s svojim dolgoletnim delom pomembno prispevala k ugotavljanju dejstev o najhujših vojnih zločinih, storjenih v Bosni in Hercegovini, vključno s primeroma Ahmići in Srebrenica, za kar je prejela najvišje priznanje združenj žrtev vojne.
Odvetnica Vidović je bila tarča nadzora tudi s strani nekaterih obveščevalnih struktur zaradi svoje vloge pri dokumentiranju dokazov o obstoju skupnega zločinskega podviga (SZP) na hrvaški strani, zaradi česar je po dostopnih informacijah izgubila naklonjenost varnostne in obveščevalne skupnosti.
O njeni profesionalni integriteti priča tudi pismo nekdanje tožilke Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) Louise Arbour, ki je poudarila, da so »osebna prizadevanja Vasvije Vidović pomembno prispevala k razvoju mednarodnega humanitarnega prava in trajnega miru v nekdanji Jugoslaviji.«
Mednarodni inštitut FIMES meni, da primer odvetnice Vasvije Vidović presega individualni spor in postaja pokazatelj sistemskih slabosti v delovanju pravosodnih institucij. Gre za primer, ki sproža resna vprašanja glede pravne varnosti, zlorabe procesnih pooblastil in varstva pravic odvetnikov kot nepogrešljivih stebrov pravosodnega sistema ter zagotovljene pravice do obrambe. Če se takšni postopki vodijo proti enemu najbolj spoštovanih in izkušenih odvetnikov v državi, je ključno vprašanje: kaj lahko navadni državljani pričakujejo od pravosodnega sistema Bosne in Hercegovine?
Mednarodni inštitut IFIMES priporoča:
Mednarodni inštitut IFIMES meni, da poleg institucij, tudi oblasti v Bosni in Hercegovini, ne glede na njihovo sestavo, ne morejo biti imune na drastične kršitve pravic in zakonov Bosne in Hercegovine, zlasti tistih določb, ki se nanašajo na napade na ustavni red in varstvo pravic strank v postopku. Primer odvetnice Vasvije Vidović je tudi preizkus za mednarodne mehanizme v Bosni in Hercegovini, ki nadzorujejo in spremljajo pravosodni sistem, saj bi bil njihov hiter in nepogrešljiv odziv pri preprečevanju kršitev zakona ključnega pomena, če se takšni primeri ne bi več dogajali. IFIMES poudarja, da bi se primeru odvetnice Vidović lahko izognili, če bi se spoštoval in dosledno uporabljal kazenski zakonik BiH.
Primer odvetnice Vasvije Vidović ostaja simbol boja za profesionalno neodvisnost odvetnikov in resnično vladavino prava v Bosni in Hercegovini. Način, kako se bodo odzvale institucije in mednarodni mehanizmi spremljanja, bo pomemben kazalnik pripravljenosti Bosne in Hercegovine na uskladitev z evropskimi pravnimi standardi in vrednotami.
Ljubljana/Bruselj/Washington, 21.oktober 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] US FARA Register, povezava: https://efile.fara.gov/ords/fara/f?p=2000:57
[3] Odvjetničko Društvo “Martinović i partneri” Mostar, povezava: https://www.martinovic-partneri.ba/
[4] CCBE - Sentencing and judicial harassment of lawyer Vasvija Vidović povezava: https://www.ccbe.eu/fileadmin/speciality_distribution/public/documents/HUMAN_RIGHTS_LETTERS/Bosnia_and_Herzegovina_-_Bosnie-Herzegovine/2025/EN_HRL_20250313_Bosnia-and-Herzegovina_Sentencing-and-judicial-harassment-of-lawyer-Vasvija-Vidovi.pdf
[5] Case of Nezirić v. Bosnia and Herzegovina (Application no. 4088/21), link: https://hudoc.echr.coe.int/eng#{%22itemid%22:[%22001-237816%22]}
