Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je prepoznaven po svojih rednih in poglobljenih analizah globalnih dogajanj, s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih strateško pomembnih regijah sveta. Med njegovimi uglednimi sodelavci je tudi dr. J. Scott Younger, predsednik komisije pri Glendale Partners in član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom »Trumpovski svet - ali pač ne!!!!« dr. Younger nadaljuje s preučevanjem globalnih zadev, pri čemer se osredotoča predvsem na dogajanje v Gazi in Ukrajini.
Pred nekaj leti sem v svoj dnevnik zapisal: »Če pogledamo skozi prizmo svetovnega nazora, večina človeštva le poskuša živeti naprej, nekaj nerodnih posameznikov ga poskuša uskladiti s svojim na splošno zvitim razmišljanjem, bodisi iz verskih, političnih ali preprosto sebičnih razlogov, nekaj pa jih predstavlja spodobno, razsvetljeno in sočutno stališče.« Zdi se, da se je spremenilo le malo ali nič. In ali ni vedno tako? Verjetno, vendar nas je zdaj bistveno več in veliko lažje in hitreje se je gibati po svetu. Svet se je »skrčil« v samo enem življenju.
Zahodni mediji so bili v zadnjem mesecu ali dveh v veliki meri zaposleni s številnimi »početji« ameriškega predsednika. Sredi septembra je bil to državniški obisk Združenega kraljestva na povabilo kralja Karla. Velika prireditev z veliko parado, pri kateri so vsi pazili na svoje »p« in »q«, da ni bilo ničesar rečeno neprimerno, užaljeno in da predsedniku niso bile namenjene pretirane pohvale, kot so zapisali novinarji. Nekaj dni pozneje je predsednik govoril na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov in več kot eno uro besnel, običajna dolžina govora pa je približno 15 minut. Večina tega, kar je povedal, je bilo neresnično, z drugimi besedami, nerazumljivo. Podnebne spremembe so bile prevara, je dejal. (ZDA so največji onesnaževalec s toplogrednimi plini). Poleg tega je bil Sadiq Khan, župan Londona, najslabši župan na svetu, merjeno glede na kriminal. Kmalu bo uvedel šeriatsko pravo! Napačno v obeh primerih. Trump skorajda ni bil v Londonu. Govor, ki se je ponavljal v svojem običajnem slogu, je bil po trenutku molka pospremljen z vljudnim aplavzom, večina občinstva pa je bila nekoliko presenečena nad dolžino in neskladno vsebino.
Na domačem področju se je odločil, da bo izkoristil domnevno moč svojega položaja – saj je splošno znano, da »nadzoruje« Republikansko stranko – da bi napadel demokrate, za katere meni, da so mu v prejšnjih predsedniških kampanjah storili nekaj krivice. Trenutno poskuša to storiti proti prodemokratskim mestom kot so Chicago, Illinois in Portland v Oregonu, tako da pod poveljstvom Bele hiše napoti v mesta zvezne čete, da bi zmanjšale raven kriminala na ulicah, za katerega sicer zmotno trdi, da obstaja. Poklicali so sodstvo na najvišji ravni, da bi preverili, ali ima za to pooblastila. Podobno je odpoklical vse višje častnike in generale z oporišč po vsem svetu, da bi jim predaval o situaciji, kot jo vidi, in jih opozoril, da bi jih lahko vpoklicali, da bi rešili domači problem, če bi ta ušel izpod nadzora. Odločen je, da se bo ukvarjal s temi državami kljub močnim ugovorom, ki bi se lahko obrnili proti njemu in povzročili nepotrebne težave po ZDA. Temu še ni konec.
Pred nekaj tedni je Netanjahu ukazal izraelskim obrambnim silam (IDF), naj bombardira hotel v Katarju, kjer so bivali ključni ljudje Hamasa kot del ekipe, ki naj bi se pogajala o prekinitvi ognja v Gazi. Stavba je bila precej poškodovana, vendar so pogajalci Hamasa ostali nepoškodovani. Ker je Katar tesen zaveznik ZDA, predsednik Trump ni bil zadovoljen in je o tem odločno obvestil Netanjahuja. Skratka, to je privedlo do tega, da je izraelski premier v Trumpovi prisotnosti nejevoljno poklical katarskega emirja in se opravičil za kršitev. Medtem sta bila Steve Witkoff in Jared Kushner, odposlanec za Bližnji vzhod oziroma Trumpov zet, zadolžena za pripravo podrobnega mirovnega načrta za zaustavitev nenehnega enostranskega spopada. Ta mirovni sporazum z 20 točkami so pred kratkim, v nekaterih primerih nejevoljno, podpisale vse strani, in sklenjeno je bilo premirje, ki je končalo sovražnosti, vsaj kratkoročno.
Ključni prvi del sporazuma se nanaša na izpustitev vseh talcev, ki jih je Hamas ujel pred dvema letoma, 20 še živih in 28 domnevno trupel. V zameno bi Izraelci izpustili skoraj 2000 Palestincev, ki so bili v ujetništvu, nekateri celo 20 let, a večinoma zaradi precej neutemeljenih razlogov, pogosto brez sojenja, v nečloveških razmerah; nekateri so celo prestajali mučenje ali druge ponižujoče oblike ravnanja. Vendar pa je treba to uravnotežiti s šokantnimi razmerami, ki jih je Hamas povzročil nekaterim talcev.
V času pisanja tega besedila je bil mirovni sporazum podpisan pred dvema ali tremi dnevi. Hamas še vedno išče mrtve talce, nekatere še niso identificirane ali pa jih preprosto niso našli pod 55 milijardami ton ruševin, ki so vse, kar je ostalo od mesta Gaza. Pripadniki Hamasa se niso razorožili in zdi se, da tega tudi ne nameravajo storiti. Izraelske obrambne sile so se umaknile na črto približno na pol poti do stare meje Gaze. Vsaka stran je previdna do druge. Morda je bil razglašen mir in palestinsko ljudstvo je olajšano, vendar ne bi bilo potrebno veliko, da bi se sprožila ponovna sovražnost, zlasti ko izraelski premier meni, da je bil »oropan« dokončanja vojne pod svojimi pogoji.
Klavzule sporazuma obravnavajo zadeve za naprej, vendar je večina teh kot običajno seveda precej nejasnih. Kakšna je narava organizacije, ki bo upravljala s prenosom oblasti na Palestince, brez Hamasa, in se vključila v začetek obnove Gaze? Rešitev z dvema državama je edini način za zagotovitev miru v prihodnosti in nihče tega ni povedal bolj odločno kot jordanski kralj Abdullah, kljub temu, da je Netanjahu trdil nasprotno. Prej ko bo država Izrael zamenjala svojo vlado, tem bolje, in potem bo možnost za sklenitev trajnega miru. Izrael mora spremeniti obnašanje kot avtoritarna država, čeprav bi to zanikali, saj misli, da je demokracija in da obstaja svoboda tiska. Trenutno je ni. Tisk je pod nadzorom Netanjahujeve vlade, zato del javnosti zmotno verjame in navaja vladno stališče, da v Gazi ni pomanjkanja hrane in kritične lakote, na primer.
Več tujih dopisnikov, ki dobro poznajo območje, zavzema upravičeno stališče o dvomu v delovanje mirovnega načrta, vendar vseeno upajo, da bo uspel. Počasna vračila trupel talcev s strani Hamasa so prisilile Izraelske obrambne sile, da so zaprle enega od vhodov za pomoč s hrano. Zdaj Hamas priznava, da bo težko, če ne celo nemogoče, vrniti vse vreče s trupli, saj je Gaza skoraj v celoti le še kup ruševin zaradi neusmiljenega izraelskega bombardiranja v preteklih mesecih, za njihovo odstranitev pa bo potreben čas in zemeljska dela. Vsaj predsednik Trump je to priznal, zato lahko pričakujemo nekaj časa. Tisti, ki nasprotujejo mirovnemu načrtu, bodo iskali vsak izgovor, da bi ga spodkopali. Hamas se še ni razorožil, kot je bilo dogovorjeno, in se še ni razkazoval s svojim orožjem. Trump ni navdušen in je obljubil nasilno povračilo. Pred nami so težki dnevi.
Predsednik Trump ne slovi ravno po dolgi zbranosti. Zato je pomembno, da njegovi podrejeni prevzamejo prehodno vlogo z odgovornostjo za obnovo območja ter za vključevanje in usposabljanje Palestincev za prevzem vlade. Vendar pa je treba v rešitvi z dvema državama hkrati rešiti tudi težave Zahodnega brega. Izraelski naseljenci so se zadnja tri desetletja prikradali na palestinsko ozemlje, njihova vlada pa je pred tem nezakonitim dejanjem zamižala na eno oko, če ga ni celo spodbujala. Rešitev z dvema državama je zaradi tega dejanja še bolj otežena. Bodite pozorni v prihodnjih dneh.
ZDA so zdaj svojo pozornost usmerile na drugo problematično območje, Ukrajino. Predsednik Zelenski danes prihaja v Washington, da bi predsednika Trumpa obvestil o najnovejši situaciji. Počakajmo, kaj se bo iz tega izcimilo. Nimam razloga, da bi spremenil svoje misli, ki sem jih izrazil na začetku! Življenje se nadaljuje kot prej, orožje za uničenje postaja le še bolj sofisticirano. Pozdravljeni, droni!
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice, 17 let je bil podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 17.oktober 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
