Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je znan po svojih rednih analizah svetovnega dogajanja, s poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih regijah po svetu. Pomemben prispevek prihaja s strani dr. J. Scotta Youngerja, predsednika in komisarja pri Glendale Partners ter člana Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom “Svet gre naprej kot običajno – nepredvidljivo,” Dr. Younger nadaljuje z analizo dogajanja v Gazi in Ukrajini ter z odzivom Trumpove administracije.
Svet gre naprej kot običajno – nepredvidljivo. Obe glavni območji hudih nesoglasij in vojnih razmer, Ukrajina in Gaza, ostajata nemirni. Svet čaka Donalda Trumpa, da vidi, kaj bo storil, saj je obljubil, da bo oba konflikta končal bolj ali manj v enem dnevu. Po šestih mesecih je spoznal, da je naloga veliko bolj zapletena, kot jo lahko reši človek njegovih sposobnosti. Pokazal je kratkotrajno pozornost in ima raje hitre zmage, za kar svet diplomacije ni primeren in kjer je potrebna potrpežljivost in še več potrpežljivosti.
Vendar je precej pripravljen poskusiti z ustrahovanjem, da bi dosegel svoje, kar je idealno za njegovo narcistično osebnost, in svet se mora s tem sprijazniti. Kot predsednik ZDA ima nedvomno največ moči, ki jo bo, kot je na žalost pokazal, izvajal glede na to, kdo je bil do njega »prijazen« in ga pohvalil za to, kar počne, pa naj bo to prav ali narobe, pogosto narobe, kar je na primer izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki ponosno trdi, da je v rednem stiku s Trumpom, in je pravkar napovedal, da bo poslal izraelsko obrambno enoto, da prevzame celotno Gazo, začenši z mestom Gaza, kjer živi večina preostalega prebivalstva, in jih prisilil, da se ponovno preselijo na jug, v Rafo. To kljub močnim nasprotovanjem visokih generalov, družin preostalih talcev in večine prebivalstva, pa tudi visokih uradnikov, vključno z nekdanjimi ministri izraelske vlade, ki so Trumpu pisali, naj Netanjahuja prepriča, naj preneha. Igra se z njim, da bi ugodil majhnemu številu desničarjev, kot je Ben Gvir, saj ve, da bodo izgubljena nekatera izraelska življenja. Desničarjem je všeč Trumpov cilj, ko je prvič nastopil funkcijo, da zgradi bližnjevzhodno riviero, potem ko je Izrael prevzel celotno Gazo in odslovil palestinsko prebivalstvo.
Ko so Trumpa na tiskovni konferenci vprašali o razmerah v Gazi, je le dejal, da je to v celoti odločitev izraelskega kabineta. Nobenega interesa. Očitno je izraelski premier zadovoljen s Trumpovo podporo, kljub vse večjemu neodobravanju držav po vsem svetu, vključno s sosednjimi arabskimi državami. Če bo Netanjahu s tem nadaljeval, in ni videti, da bi ga kaj ustavilo, saj ima podporo ZDA, dolgoročno tvega, da bo Izrael spremenil v izobčeno državo, ZDA pa bodo prevzele del krivde.
Netanjahu je vedel, kaj počne, ko je Trumpu predložil pismo, v katerem je razvidno, da ga promovira za Nobelovo nagrado za mir, zelo prestižno nagrado, ki jo neobsojeni vojni zločinec podeli zločincu! Trump je bil primerno počaščen, saj je postalo splošno znano, da si to močno želi in verjame, da si jo zasluži. To nikakor ni zasluženo in obstoječi imetniki nagrade bi morali protestirati, če bo šlo še dlje.
Medtem se je Trumpova pozornost preusmerila na vojno v Ukrajini in je bil po prejšnjem klicu precej jezen na predsednika Putina. Vendar sta se po nedavnem pogovoru dogovorila za srečanje pretekli petek na Aljaski. Trump je bil nekoliko oklevajoč, ko je razpravljal o vsebini teme, o kateri naj bi se po njegovem mnenju razpravljalo. Medtem se je Zelenski srečal z evropskimi voditelji, ki si prizadevajo, da bi bil na tem srečanju prisoten.
Trump pravi, da bo z njim vse v redu, Putin pa bo morda rekel ne. Nenavadno je, da je voditelj države gostiteljice, Ukrajine, izpuščen iz pogovorov, kar so poudarile evropske države. Naj se zgodi karkoli, se ne zdi verjetno, da bi na teh in vseh naslednjih pogovorih našli izvedljivo rešitev. Vojna se bo nadaljevala, Putin bo poskušal razširiti svoj vdor v Ukrajino, Trump bo izgubil potrpljenje in se umaknil ter Evropi rekel, naj sama nadaljuje z vojno. Druga možnost je, morda in upajmo, da bo Putina prepričal, da se dogovori z Donbasom in sosednjo regijo ter Krimom, ki so ga zavzeli pred več kot desetletjem. Ne vidim konca sovražnostim, razen če se Ukrajina odpove nekaj ozemlju, pa čeprav nejevoljno, vendar bo Rusija v vsakem sporazumu, ki ga podpiše, za vedno spoštovala nove meje z Ukrajino. Nato in Rusija bi morala vzporedno podpisati mirovni sporazum, pri čemer bi morala v ospredje priti tudi EU, ne pa ZDA.
Čeprav dolgoročno gledano to ne pomaga preganjanim ljudstvom sedanjega sveta, se spomnim Friedmannovih spisov (2009) o napovedovanju stoletja. Menil je, da bodo ZDA večino časa prevladovale, vendar jih bodo druge države postopoma dohitele in prehitele. Nato je Runciman (2018) pred kratkim, ko je opazil Trumpov slog, napisal knjigo »Kako se demokracija konča«, ne da bi si lahko ogledal drugi mandat. Napovedal je, da bodo vlade postale bolj avtoritarne in da demokraciji grozi, da bo »ovenela na trti«. Morda bi morali prebrati Ritchiejevo knjigo (2024), napisano na podlagi resne študije naravnih dogodkov, s katerimi se soočamo danes, med katerimi so najbolj očitne podnebne spremembe, v katere Trump ne verjame in vneto preklicuje vso Obamovo zakonodajo, da bi uvedel blažilne ukrepe. Ritchie, pripadnik generacije milenijcev, je napisal »Ni konec sveta« in nam vsem daje upanje, če bomo sprejeli pravilne ukrepe za spopadanje z naravnimi ali človekom povzročenimi dogodki, ki ogrožajo svet. Hkrati moramo izvoliti prave ljudi, ki bodo upravljali državne zadeve.
Reference:
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 18. avgust 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
