Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane v Sloveniji redno analizira dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES analizira trenutne razmere v Republiki Srbiji in predlaga konkretne rešitve za premagovanje trenutnih razmer. Objavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele analize »Srbija 2025: Srbija si želi vrnitve v normalno življenje«, ki ponujajo vpogled v trenutne izzive, priložnosti za politično stabilizacijo, krepitev demokracije in izboljšanje kakovosti življenja srbskih državljanov.
Politično je zrušitev nadstreška v Novem Sadu 1. novembra 2024 sprožila razprave o odgovornosti lokalnih in državnih oblasti. V opozicijskih krogih je bil dogodek uporabljen kot argument proti neučinkovitosti vlade in nepreglednemu sistemu javnih naročil ter kot poskus izsiliti predčasne volitve, medtem ko je vladajoča struktura poskušala zmanjšati politično razsežnost nesrečnega dogodka s poudarjanjem »individualnih neuspehov«. To je ponovno razkrilo globoko zakoreninjeno nezaupanje med državljani in institucijami, ki ga še poglablja odsotnost jasnih in hitrih odgovorov.
Družbeno je nesreča poudarila občutek negotovosti in ranljivosti državljanov v vsakdanjem življenju v Srbiji in regiji. Vprašanje varnosti javnega prostora je postalo širša metafora za pomanjkanje sistemske skrbi za dobro počutje ljudi, kar se ujema z že obstoječim prepričanjem, da država daje prednost političnim in ekonomskim interesom pred civilnimi.
Institucionalno ta dogodek kaže na pomanjkljivosti pri nadzoru, regulaciji in izvajanju standardov. Odpira potrebo po celoviti reformi sistema nadzora kakovosti v gradbeništvu in urbanističnem načrtovanju. Hkrati je kriza lahko tudi priložnost za oblasti, da pokažejo resnost s preglednimi preiskavami, sankcioniranjem odgovornih in krepitvijo postopkov, kar bi lahko do neke mere povrnilo poškodovano zaupanje javnosti.
Čeprav Evropski parlament in EU formalno ne pozivata k spremembi vlade v Srbiji, državljani njune resolucije in kritike glede pravne države, medijske svobode in preglednosti javnih naročil dojemajo različno. To dojemanje neposredno vpliva na ugled EU v Srbiji in njeno (ne)sposobnost, da deluje kot verodostojen partner v procesu evropske integracije.
Trenutno dojemanje EU med srbskimi državljani je nezaupanje in občutek močnega zunanjega pritiska. Precejšen del srbskih državljanov meni, da EU poskuša (ne)posredno vplivati na notranje in politične razmere s favoriziranjem določenih političnih opcij. Takšna razlaga krepi skepticizem in strah pred vmešavanjem v suverenost, zlasti ko se retorika o »sovražni EU« že uporablja v javnem diskurzu.
Obstaja dvojno dojemanje. Proevropski državljani vidijo EU kot partnerja za reforme, zaščito demokratičnih standardov in boj proti korupciji. Evroskeptični državljani, ki predstavljajo večino, EU dojemajo kot zunanji pritisk in grožnjo nacionalni neodvisnosti in suverenosti. To dojemanje olajšuje propagando proti EU in krepi alternativne geopolitične narative (Rusija, Kitajska).
Ugled EU v Srbiji je polariziran. Proevropski državljani vidijo EU kot zaščitnico evropskih standardov in reform, medtem ko evroskeptiki vidijo EU kot zunanji pritisk. Stališče Evropskega parlamenta glede reform, čeprav tehnično in proceduralno ne vključuje zahtev po menjavi vlade, se zaradi pomanjkanja neposredne komunikacije in politične retorike vlade dojema različno. Dolgoročno lahko EU izboljša svoj ugled z jasno komunikacijo, vidno tehnično podporo in angažiranostjo državljanov in civilne družbe, ne da bi pri tem favorizirala določene politične opcije.
EU se mora osredotočiti na strategije, ki krepijo preglednost, aktivno državljanstvo, legitimnost in sodelovanje državljanov, namesto na politično vmešavanje v notranje zadeve Srbije.
EU mora imeti jasno strategijo za krepitev ugleda EU v Srbiji, ki mora med drugim vključevati:
Glavna napaka EU je, da s formalnimi kritikami in priporočili ne sledi dovolj vidni in jasni komunikacijski strategiji, ki bi državljanom Srbije pojasnila, da EU podpira reforme, ne pa politične spremembe vlade s protesti. Posledica tega je okrnjen ugled EU in krepitev evroskeptične naracije, k čemur prispevajo nedosledne in včasih dvoumne izjave nekaterih evropskih uradnikov.
Oblikovanje vojaškega zavezništva med Hrvaško, Albanijo in Kosovom ter krepitev vojaškega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško predstavlja nov varnostni okvir in izziv na Zahodnem Balkanu. Ta dogajanja imajo neposreden in posreden vpliv na Srbijo, tako vojaško kot politično, vplivajo pa tudi na njen ugled.
Nova regionalna vojaška zavezništva in sporazumi povečujejo občutek strateške osamljenosti Srbije in spreminjajo regionalno ravnovesje. Medtem ko kratkoročno spodbujajo varnostno previdnost in politično mobilizacijo, lahko dolgoročno privedejo do krepitve vojaških in diplomatskih zmogljivosti Srbije, hkrati pa otežujejo njen položaj vojaške nevtralnosti.
Priporočila za Srbijo:
Specializirana mednarodna razstava EXPO 2027 v Beogradu predstavlja ključni trenutek za Srbijo in celoten Zahodni Balkan. Ta dogodek ni le priložnost za predstavitev inovacij, temveč tudi za krepitev regionalnega sodelovanja, privabljanje neposrednih tujih naložb (NTI) in izboljšanje globalne prepoznavnosti.
EXPO 2027 Beograd, s temo »Igra za človeštvo – šport in glasba za vse«, bo potekal od 15. maja do 15. avgusta 2027. Pričakuje se, da bo srbska prestolnica v 93 dneh razstave privabila več kot štiri milijone obiskovalcev. To je prvič, da bo takšen dogodek potekal v nekdanji Jugoslaviji, zaradi česar je Srbija prva gostiteljica specializirane razstave na Zahodnem Balkanu in to bo priložnost za ves svet, da spozna regijo Zahodnega Balkana. Pričakuje se sodelovanje več kot 150 držav, zaradi česar bo EXPO 2027 eden največjih svetovnih dogodkov v tem letu.
Gospodarski razvoj: EXPO 2027 bo prispeval h krepitvi gospodarstva s privabljanjem naložb in povečanjem turističnega prometa v Srbiji. Pričakuje se, da bo dogodek ustvaril znatne prihodke za domače gospodarstvo.
Spremembe infrastrukture: Gradnja novega večnamenskega kompleksa v Surčinu, vključno s sejemskimi dvoranami in spremljajočimi trgovskimi ter nastanitvenimi objekti, prispeva k posodobitvi beograjske infrastrukture.
Izobraževanje in sodelovanje: EXPO 2027 ponuja platformo za izmenjavo znanja in izkušenj, kar lahko prispeva k izboljšanju izobraževalnega sistema ter krepitvi mednarodnega sodelovanja in izmenjave.
EXPO 2027 v Beogradu predstavlja priložnost za promocijo regije. Sodelujoče države se seznanijo s celotnim Zahodnim Balkanom, kar lahko prispeva h krepitvi regionalnih vezi in sodelovanja.
Po koncu EXPO 2027 se bo zapuščina odražala v izboljšanju infrastrukture, krepitvi mednarodnih odnosov in večji prepoznavnosti Srbije in Zahodnega Balkana na svetovnem prizorišču. Ta dogodek bo imel dolgoročen vpliv na družbeni in gospodarski razvoj regije.
EXPO 2027 v Beogradu ni le dogodek, temveč tudi priložnost za prepoznavnost in trajno preobrazbo Srbije in Zahodnega Balkana v globalne akterje na področju inovacij, kulture in sodelovanja.
Trenutne razmere v Srbiji zaznamuje politična polarizacija, tj. velike delitve med vlado in opozicijo, kar otežuje sprejemanje soglasnih odločitev glede prihodnosti države.
Naraščajo tudi regionalni pritiski. V regiji nastajajo nova vojaška in politična zavezništva (npr. Hrvaška-Albanija-Kosovo, Hrvaška-Slovenija), ki ustvarjajo občutek negotovosti in potrebo po jasni zunanji politiki.
Ugled EU v Srbiji nenehno upada. Evropski parlament in Evropska komisija pogosto kritizirata pomanjkanje reform, dajeta protislovne izjave, ki ne kažejo na članstvo Srbije v EU, kar še povečuje negotovost in otežuje notranje politične procese.
Dialog, kot instrument za premagovanje trenutnih razmer, pomeni odprto in strukturirano komunikacijo med različnimi političnimi akterji, civilno družbo in mednarodnimi partnerji s ciljem doseganja skupnih rešitev. Dialog je odprta priložnost za vse ključne akterje, če želijo premagati trenutne razmere.
Cilja dialoga v Srbiji sta dva in sicer politična stabilizacija – zmanjševanje napetosti med vlado in opozicijo, ter institucionalna reforma – krepitev pravne države, preglednost ter boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji. Regionalno sodelovanje se odraža v krepitvi položaja Srbije s partnerstvi, kompromisi s sosedami in skupnimi pobudami v korist vseh.
Izboljšanje odnosov z EU je dokaz pripravljenosti na konstruktivne reforme in dialog kot predpogoj za evropsko integracijo in prepotrebno odprtje novega grozda v pogajanjih z EU.
Prednosti dialoga so odprava napetosti, preprečevanje konfliktov, gradnja zaupanja in priprava na prihodnost z iskanjem dolgoročnih rešitev, ne le začasnih kompromisov.
Analitiki menijo, da je dialog ključni mehanizem za premagovanje trenutnih razmer v Srbiji. Le s potrpežljivimi pogajanji, z vključevanjem vseh ustreznih akterjev in mednarodno podporo, je mogoče doseči notranjo stabilnost, izboljšati odnose s sosedami, izboljšati evropsko perspektivo Srbije in omogočiti vrnitev Srbije v normalno življenje. Nesporno je, da ustava zagotavlja državljanom pravico do protesta, hkrati pa ustava zagotavlja tudi pravico do svobode gibanja državljanov, država pa je tista, ki mora zagotoviti spoštovanje teh pravic.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 11.september 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
