Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES v svoji analizi »Splošne volitve v Bosni in Hercegovini 2026: Boj za predsedstvo BiH je boj za model vladanja« poudarja, da bodo splošne volitve v Bosni in Hercegovini 4. oktobra 2026, predstavljale veliko več kot le volitve političnih predstavnikov. Predstavljale bodo tudi preizkus funkcionalnosti državnih institucij, sposobnosti oblikovanja vlade in demokratične legitimnosti volilnega sistema. Analiza posebej obravnava ključne politične in institucionalne odnose, ki bodo oblikovali povolilno dinamiko in prihodnjo konfiguracijo vlade v Bosni in Hercegovini.
Desete splošne volitve v Bosni in Hercegovini bodo potekale 4. oktobra 2026. Državljani bodo izvolili tri člane predsedstva Bosne in Hercegovine, predstavnike v predstavniškem domu Parlamentarne skupščine BiH in predstavniškem domu Parlamenta Federacije BiH, predsednika in dva podpredsednika Republike Srbske, predstavnike v Narodni skupščini Republike Srbske (NSRS) ter predstavnike v skupščinah desetih kantonov v Federaciji BiH.
Prihajajoče splošne volitve[2] bo zaznamovala izrazita politična razdrobljenost. Na različnih ravneh oblasti se bo pomerilo 75 političnih strank, 29 koalicij in štirje neodvisni kandidati. Veliko število političnih subjektov kaže na močno konkurenco, hkrati pa potrjuje globoko razdrobljenost politične scene pred volitvami.
Po podatkih centralnega volilnega imenika je za glasovanje registriranih skupno 3.414.364 volivcev[3], vključno s 48.074 volivci[4], ki bodo glasovali zunaj Bosne in Hercegovine, po pošti ali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Bosne in Hercegovine. Volilni prag je 3 %.
Prihajajoče volitve bodo tudi prve splošne volitve, na katerih bodo uporabljene posebne volilne tehnologije, katerih cilj je izboljšati integriteto volilnega procesa, zmanjšati možnost volilnih manipulacij ter povečati preglednost in zanesljivost volilnega procesa.
V javnosti se volitve za predsedstvo BiH pogosto gledajo predvsem skozi vprašanje, kdo bo zastopal Bošnjake, Hrvate in Srbe. Vendar pa takšno razumevanje zožuje ustavno in politično vlogo te institucije. Predsedstvo BiH ni izključno mehanizem za zastopanje konstitutivnih narodov, temveč ena ključnih institucij države Bosne in Hercegovine, katere člani v okviru svojih ustavnih pristojnosti delujejo v imenu Bosne in Hercegovine.
Prihajajoče volitve za predsedstvo BiH imajo pomen, ki presega izvolitev treh članov kolektivnega šefa države. Njihov izid lahko neposredno vpliva na možnost oblikovanja Sveta ministrov BiH, tj. na prihodnjo strukturo državne oblasti. Hkrati obstaja možnost, da bodo v predsedstvo BiH izvoljeni povsem novi člani.
Predsedstvo BiH imenuje predsednika Sveta ministrov BiH, s potrditvijo predstavniškega doma Parlamentarne skupščine BiH. To pomeni, da parlamentarna večina sama po sebi ni zadostna za oblikovanje državne izvršilne oblasti. Pred tem je treba zagotoviti potrebno večino v predsedstvu BiH, saj pot do nove državne oblasti poteka skozi to institucijo.
Volitve leta 2022 predstavljajo ilustrativen primer vpliva sestave predsedstva BiH na proces oblikovanja državne vlade. Predsedstvo BiH je imenovalo Borjano Krišto (HDZ BiH) za predsednico Sveta ministrov BiH, potem ko sta Željka Cvijanović (SNSD) in Denis Bećirović (SDP) glasovala za njeno imenovanje, Željko Komšić (DF) pa proti. Ta primer kaže, da ima lahko sestava predsedstva BiH pomembne posledice za politično arhitekturo državne oblasti.
Parlamentarna večina, ki je omogočila oblikovanje Sveta ministrov BiH po volitvah leta 2022, je temeljila na sodelovanju strank trojke (SDP, Narod i Pravda, Naša stranka), HDZ BiH in SNSD. Vendar so bili za začetek procesa oblikovanja izvršilne oblasti na državni ravni pomembni tudi politični odnosi znotraj predsedstva BiH.
Zato je trditev, da se »oblast oblikuje od zgoraj«, politično poenostavljena, vendar ni brez ustavne in politične podlage. Predsedstvo BiH vlade ne oblikuje samostojno, vendar je lahko njena sestava eno ključnih izhodišč za njeno oblikovanje.
V trenutnem političnem kontekstu izvolitev bošnjaškega člana predsedstva BiH pridobi dodatno težo zaradi odnosa med SDA in strankami Trojke. Če bi SDA po volitvah ponovno osvojila bošnjaški sedež v predsedstvu in bi hkrati bila parlamentarna večina oblikovana brez SDA, bi lahko prišlo do situacije, v kateri član predsedstva, izvoljen iz bošnjaškega volilnega telesa, ne bi podprl kandidata za predsednika Sveta ministrov BiH, ki ga podpira takšna parlamentarna večina.
V političnih izračunih se že pojavljajo napovedi, ki odpirajo vprašanje morebitne pomilostitve Milorada Dodika (SNSD) s strani predsedstva BiH, zlasti glede na njegove politične ambicije v Republiki srbski in možnost njegove vrnitve na eno najvišjih izvršilnih funkcij v entiteti. To vprašanje dodatno kaže na potencialni pomen sestave predsedstva BiH za prihodnje politične odnose, tako na državni kot na entitetski ravni. Hkrati ima predsedstvo BiH pooblastilo za podeljevanje pomilostitev za kazniva dejanja, predpisana z državno kazensko zakonodajo, v skladu s 119. členom Kazenskega zakonika BiH in Zakonom o pomilostitvah.
V rednem postopku en glas proti ni dovolj za imenovanje predsednika Sveta ministrov BiH, saj predsedstvo odloča z večino glasov. Za imenovanje sta potrebna vsaj dva glasova. Vendar pa ustavni sistem predvideva tudi možnost začetka postopka za zaščito vitalnega interesa entitete, zaradi česar je lahko končni politični izračun bolj zapleten.
To odpira prostor za različne povolilne kombinacije, odnose znotraj predsedstva BiH pa naredi prav tako pomembne kot odnose med parlamentarnimi strankami. Prav zaradi tega je lahko izid volitev za predsedstvo eden ključnih kazalnikov prihodnje koalicijske arhitekture in institucionalne dostopnosti Bosne in Hercegovine.
Tu se skriva ena ključnih posebnosti ustavnega sistema Bosne in Hercegovine. V klasičnih parlamentarnih sistemih se volilna matematika v prvi vrsti zreducira na vprašanje, kdo nadzoruje večino v parlamentu. V Bosni in Hercegovini je situacija veliko bolj zapletena: parlamentarna večina lahko obstaja, vendar se lahko proces oblikovanja Sveta ministrov Bosne in Hercegovine upočasni ali blokira že na ravni predsedstva Bosne in Hercegovine.
Zato je treba po volitvah hkrati spremljati vsaj tri politične arene: sestavo predsedstva Bosne in Hercegovine, razmerje moči v predstavniškem domu Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine ter strukturo Doma narodov in možnost aktiviranja mehanizmov za zaščito interesov entitet.
Povolilne matematike v Bosni in Hercegovini torej ni mogoče zreducirati le na število osvojenih parlamentarnih mandatov. Politična večina v enem domu sama po sebi ne zagotavlja institucionalne izvedljivosti procesa oblikovanja vlade.
Dodatno kompleksnost lahko v institucionalni proces vnese ustavni mehanizem, po katerem lahko član predsedstva BiH, ki ima možnost preglasitve, določeno odločitev razglasi za škodljivo za vitalni interes entitete in s tem sproži ustavno predpisan postopek za zaščito vitalnih interesov.
V primeru, da bošnjaški ali hrvaški član predsedstva BiH sproži ta mehanizem, se odločitev pošlje bošnjaškim ali hrvaškim delegatom v Klubu določenega naroda (Bošnjakov ali Hrvatov) Parlamenta Federacije BiH, medtem ko se odločitev srbskega člana predsedstva pošlje Narodni skupščini Republike srbske.
Ta mehanizem kaže, da odločitev predsedstva BiH ni nujno zadnja faza institucionalnega procesa. V določenih okoliščinah lahko odpre nov ustavno-politični spor in dodatno upočasni odločanje na državni ravni.
Za stranke Trojke – SDP, Narod i Pravda in Naša stranka – vprašanje, kdo bo zastopal Bošnjake v predsedstvu BiH po naslednjih volitvah, ni le vprašanje osebne izbire.
Povezano je s širšim vprašanjem preživetja politične konfiguracije, ki je po volitvah leta 2022 oblikovala državno vlado. Če bi trojka želela po naslednjih volitvah nadaljevati sodelovanje s HDZ BiH in morebitnimi drugimi partnerji brez SDA, bi morala zagotoviti ne le zadostno število poslanskih mandatov, temveč tudi politično združljivo sestavo predsedstva BiH.
V nasprotnem primeru bi lahko nastala paradoksalna situacija: obstaja parlamentarna večina, ni pa politične večine, ki bi bila potrebna za začetek postopka oblikovanja Sveta ministrov BiH.
Prihajajoče volitve imajo zato širši pomen kot osebna izbira članov predsedstva BiH, saj je boj za predsedstvo BiH pravzaprav boj za model vladanja. Za SDA lahko osvojitev bošnjaškega sedeža predstavlja priložnost za vrnitev v središče procesa oblikovanja državne vlade. Za trojko je ohranitev tega sedeža lahko pomembna za kontinuiteto trenutne politične konfiguracije. Za HDZ BiH in SNSD sestava predsedstva predstavlja tudi pomemben dejavnik v prihodnjih pogajanjih o državni oblasti.
V tem kontekstu lahko volilna kampanja za predsedstvo Bosne in Hercegovine postane nekakšen neformalni referendum o prihodnji koalicijski arhitekturi države.
IFIMES meni, da se bodo po naslednjih volitvah v Bosni in Hercegovini začela ključna politična pogajanja, preden bo mogoče govoriti o končni parlamentarni večini. Prvi preizkus bo sposobnost predsedstva Bosne in Hercegovine, da doseže potreben dogovor o kandidatu za predsednika Sveta ministrov Bosne in Hercegovine.
Zato izvolitev članov predsedstva ni le vprašanje zastopanosti konstitutivnih narodov. Gre tudi za vprašanje sposobnosti preživetja državnega sistema.
Posebej pomembno bo, da politični akterji ne zlorabljajo ustavnih mehanizmov za blokiranje institucij. Če se pravica do drugačnega političnega mnenja spremeni v trajen instrument institucionalne blokade, bi lahko Bosna in Hercegovina vstopila v nov cikel politične paralize.
Hkrati bi morala mednarodna skupnost, zlasti EU in NATO, skrbno spremljati povolilne procese, saj bi morebitna dolgotrajna blokada oblikovanja državne vlade še dodatno upočasnila evropske in evroatlantske integracije Bosne in Hercegovine.
Volilna formula v Bosni in Hercegovini se ne konča z zaprtjem volišč. Takrat se šele začne. Predsedstvo BiH lahko igra ključno vlogo pri določanju politične konfiguracije vlade, pa tudi pri tem, ali bo ta konfiguracija sploh sposobna ustvariti delujočo izvršilno vlado.
Ena od pomanjkljivosti trenutnega volilnega sistema je odsotnost drugega kroga volitev za člane predsedstva BiH. V pogojih večjega števila kandidatov je član predsedstva lahko izvoljen z relativno večino, tj. z manj kot 50 % glasov. To postavlja vprašanje demokratične legitimnosti izvoljenih predstavnikov in upravičenosti razmisleka o drugem krogu kot možni smeri volilne reforme.
Dodatna težava je dejstvo, da v trenutnem volilnem sistemu ni mogoče v celoti oceniti, koliko neposredne volilne podpore bi dosegli politični akterji, ki imajo sicer pomembno volilno bazo, vendar ne sodelujejo neposredno v volilni tekmi za predsedstvo BiH. To še posebej velja za Dragana Čovića (HDZ BiH) in Milorada Dodika (SNSD), katerih politični vpliv presega rezultate kandidatov, ki so jih na prihajajočih volitvah predlagale njihove stranke.
Bosna in Hercegovina tako vstopa v obdobje, v katerem bosta hkrati ponovno preučeni politična arhitektura države in notranja institucionalna dinamika njenih najpomembnejših družbenih institucij. Splošne volitve bodo določile politično moč, medtem ko bodo izvolitve reis-ul-uleme določile novo versko vodstvo Islamske skupnosti. Oba procesa, vsak znotraj svojega institucionalnega okvira, se bosta odvijala v času, ko se od Bosne in Hercegovine pričakuje večja politična stabilnost, bolj funkcionalne institucije in jasnejša evropska perspektiva.
V Bosni in Hercegovini bosta v začetku oktobra 2026 potekala dva pomembna procesa volitev vodstva – splošne volitve 4. oktobra in volitve reis-ul-uleme 10. oktobra. Čeprav spadata v različna institucionalna okvira, oba procesa potekata v času, ko se od Bosne in Hercegovine pričakuje večja politična stabilnost, institucionalna funkcionalnost in jasnejša evropska perspektiva.
V skladu s statutom Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini se reis-ul-ulema izvoli za sedemletni mandat, z možnostjo izvolitve za največ dva mandata. Za volitve so prijavljeni trije kandidati: Nedžad Grabus, sarajevski mufti, Mensur Malkić, direktor Direktorata za verske zadeve Rijaseta Islamske skupnosti, in Salem Dedović, mostarski mufti.
Volitve reis-ul-uleme potekajo znotraj avtonomne verske skupnosti, vendar imajo zaradi družbene vloge Islamske skupnosti širši pomen za družbo Bosne in Hercegovine. Hkrati ostaja odprto vprašanje nadaljnje institucionalne ureditve odnosov med Islamsko skupnostjo in državo Bosno in Hercegovino.
V tem kontekstu se bo bodoči reisu-l-ulema soočil z izzivom ohranjanja tradicije, avtonomije in identitete Islamske skupnosti, hkrati pa se bo moral odzvati na družbene izzive sodobne Bosne in Hercegovine ter evropskega prostora. Splošne volitve bodo določile politično vlado, izvolitev reisu-l-uleme pa novo versko vodstvo Islamske skupnosti.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Sarajevo, 8. september 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] CIK: Opći izbori u BiH će biti održani u nedjelju, 04. 10. 2026. Godine, link: https://www.izbori.ba/?Lang=3&CategoryID=64&Id=6013
[3] CIK: Opći izbori u BiH će biti održani u nedjelju, 04. 10. 2026. Godine, link: https://www.izbori.ba/?Lang=3&CategoryID=64&Id=6013
[4] CIK: Na izvodu iz Centralnog biračkog spiska za glasanje izvan Bosne i Hercegovine za Opće izbore 2026. godine nalazi se 48.074 birača, link: https://www.izbori.ba/?Lang=3&CategoryID=64&Id=6091
