Putinova vojna

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. J. Scott Younger je predsednik pri Glendale Partners in član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom “Putinova vojna” analizira aktualno situacijo v Ukrajini. 

 Dr. J. Scott Younger, Predsednik pri Glendale Partners in član svetovalnega odbora  IFIMES

Putinova vojna

 

Ljudje po vsem svetu so bili šokirani nad dogajanjem v Ukrajini. Pogled na vse jutranje časopise je razkril, da so imeli vsi tamkajšnji dogodki kot glavni naslov, Vladimir Putin, ime ruskega predsednika je bilo vidno, beseda Rusija le redko. Televizijska pokritost je obsežna. Ko so bili švedski Vikingi, ki so bili znani kot Rusi, 'povabljeni', da v razmeroma kratkem času v regiji vzpostavijo stabilnost, pred približno 1200 leti,  je Kijev po nekaj desetletjih postal prestolnica. Imel je idealno lego za ruske ladje ob reki Dneper, ki so prihajale z Baltika. Takratni močan vladar se je imenoval Vladimir.

Vendar pa se vrnimo še malo nazaj, a v veliko novejši čas. Ruske čete imajo že nekaj tednov vojaške vaje na meji, medtem pa Putin preizkuša diplomatsko odločnost z umikanjem in lažmi, da zahodne sile ugibajo, kar je izkoristil za povečanje svojih sil, po nekaterih  ocenah na 190.000 vojakov. Še posebej ga je skrbelo, da je Nato na njegovi meji in možnost, da se Ukrajina pridruži temu obrambnemu zavezništvu na meji z Rusijo, kar vidi kot grožnjo. Ironično, Nato je bil namreč ustanovljen kmalu po II. svetovni vojni, da bi oblikoval obrambno zavezništvo za soočanje z grožnjo, ki jo je predstavljala takratna Stalinova Sovjetska zveza.

Ta invazija na Ukrajino je namenjena Putinu, ki poskuša ustvariti zgodovinsko zapuščino, na katero bi bila Rusija ponosna, preden ga 'Matilda' pozove k odgovornosti. Odraščal je v zadnjih dneh Stalinove dobe, ko so se Rusije bali kot mogočne sile, »imperija« z napredno tehnologijo in jedrsko zmogljivostjo. Opazoval je, kako je morala njegova država končno v zadregi priznati, da nima gospodarskih virov za vodenje konglomerata »imperija« vzhodnoevropskih držav, ki ga je prevzela po koncu druge svetovne vojne. Te države so po osamosvojitvi dokaj hitro spremenile svojo obliko vladanja, ki je podpirala demokracijo in opuščala omejitve komunizma in avtokracije, ki jo prežema. Putin je ves ta čas živel večinoma kot član nekoliko prestrašenega KGB-ja, kjer se je naučil, da nikomur ne zaupa, in moral je biti razočaran kot ponosni Rus, ko je videl, da njegova država postopoma propada kot velika sila, čeprav si je »izboril« svojo pot, da bi na koncu dobil najvišjo pozicijo in avtokratsko obliko vladavine, ki jo spodbuja. Ne glede na to pa gospodarstvo za splošno prebivalstvo stagnira. Pri komunizmu gre za enakost, pri čemer so »eni bolj enaki kot drugi«, kot se je jedrnato izrazil George Orwell. Avtokracija se kmalu umakne diktaturi.

Iskal podporo, dobil sankcije in izolacijo

Putin se je pretvarjal, da ima njegova vojska vaje zadnjih nekaj tednov in te so se nadaljevale tudi ko se je odpravil na zimske olimpijske igre v Peking na Kitajsko, čeprav je bil tam zato, da bi se posvetoval s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, edinim drugim svetovnim voditeljem v državi, ki se drži komunistične poti, verjetno še bolj togo kot Rusija. Bil je tam, da bi dobil odobritev kitajskega predsednika za svojo načrtovano invazijo, predsednika Xija pa je zanimalo, kako se bo odrezal pri zasedbi države zahodno od svoje meje, kar mu je omogočilo, da sam osredotoči sile za svoje lastne cilje širitve, npr. na Tajvan. Xijeva privolitev je pomenila, da je Putin lahko brez strahu vzel sile s svoje vzhodne meje s Kitajsko. Ko so se igre odprle, je bil Putin viden v veličastni osami, ko je s svojim običajnim izrazom opazoval športnike na ledu.

Vse pogosteje je dajal vtis, da nosi težo sveta na svojih ramenih, da bi sam napredoval s svojimi zgrešenimi cilji. Pusti nas brez besed s svojim nezaslišanim pogledom na zgodovino. Genocid v Ukrajini je zagrešil nihče drug kot Stalin, umrlo je več kot tri milijone ljudi, in po tem bo znan tudi Putin, če bo uporabil (neo)-nacistično taktiko pri ukrajinskem ljudstvu.

Zdi se, da je Evropa končno vstala in se oglasila s svojim potencialno močnim glasom. Nemčija je morala odločno ukrepati, kar je tudi storila. Sankcije so uvedle ZDA, Združeno kraljestvo, Evropa, Kanada, Avstralija in številne druge države. Sankcije pa nimajo takojšnjega učinka, čeprav so skupni rezultati že povzročili znaten upad valute. Ljudje prihajajo na proteste v številnih mestih po svetu in celo v Rusiji, kjer se nestrinjanje ostro zatira. Toda to je preizkus demokracije; izpodbija ga  komunistična avtokracija, ki je dovolila diktatorju, da vodi predstavo brez časovne omejitve.

Situacija se odvija in mi lahko trenutno le opazujemo. Nedvomno se bo spremenila v prihodnjih dneh, ko se bosta strani srečali na meji z Belorusijo, ki ima neizvoljeno, goljufivo rusko marionetno vlado. Od tega ne smemo pričakovati preveč, saj bo Rusija nadzorovala dnevni red. Nadaljnji ukrepi bodo nedvomno povzročili še večji pritisk s strani Rusije.

Ukrajinski narod, ki mu je treba ploskati za njegovo držo, nudi močan odpor, česar Putin v resnici ni pričakoval. Je nekdo, ki mu je všeč, da se vse odvija po njegovo in bo razburjen zaradi zavrnitve, kar bodo Ukrajinci zagotovo storili. Kaj bo potem naredil Putin? Razburjen bo in izgubil bo svojo hladnokrvnost. Pazimo na to.    

O avtorju: 

Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji. Je član svetovalnega odbora IFIMES.

Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.

Ljubljana/Glasgow, 28.februar 2022


[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.