Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane v Sloveniji redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in tudi po svetu. Dayana da Silva je višja uradnica za informiranje pri IFIMES-u v Bruslju. V svojem besedilu z naslovom »Konferenca OZN o oceanih-majhni otoški in arhipelaški narodi obujajo duh Beograda iz leta 1961« poudarja novo moralno geografijo solidarnosti, ki temelji na znanosti, suverenosti in sodelovanju neuvrščenih – tako analognem kot digitalnem – na Tretji Konferenci OZN o oceanih 2025 (UNOC3) v Nici, Francija.
Med častjo in nujnostjo je nagovor na Konferenci OZN o oceanih 2025 v Nici. Prihaja v času krhkosti in prerazporeditev (ko novo ni prišlo in je staro pod vprašajem), ko se naša globalna pomorska skupnost sooča z neprimerljivo konvergenco okoljske ranljivosti, geopolitičnih napetosti in nujnih razvojnih potreb – zlasti na globalnem jugu.
Oceani niso zgolj modre meje. So vezivno tkivo človeške civilizacije – rešilne bilke za narode, katerih preživetje, identiteto in kontinuiteto oblikuje njihova tesna bližina morja. Nikjer to ni bolj otipljivo kot med majhnimi otoškimi državami v razvoju (SIDS) ter obsežno obalo in arhipelaškimi državami globalnega juga.
Ti narodi kljub svojemu kulturnemu bogastvu in ekološkemu pomenu danes obstajajo na negotovem stičišču politične, socialno-ekonomske, kulturno-demografske, geomorfološke in ekološke krhkosti. Naraščajoča morska gladina, erodirajoče obale, izginjajoče sladkovodne leče, vse pogostejši nevihtni sunki in tektonska (umetno povzročena) nestabilnost, so vsakodnevna realnost. Vendar se ti narodi poleg teh fizičnih groženj spopadajo tudi s komunikacijsko izolacijo, omejenim dostopom do podvodnih podatkovnih kablov, redko pomorsko infrastrukturo in digitalno marginalizacijo – vse to ovira njihov razvoj in slabi njihov glas v večstranskih forumih.
Onkraj valov leži še ena nevidna, a enako močna ločnica: digitalna ločnica – ki se kaže v omejenem dostopu do oceanografskih podatkov, neustrezni satelitski pokritosti in odsotnosti smiselne udeležbe v globalnih okvirih upravljanja podatkov. Ta izključitev spodkopava podatkovno suverenost – kot del drugih izključnih avtohtonih družbeno-političnih, ekonomskih in kulturnih pravic, ki jih podpira Ustanovna listina OZN, in tvega, da bodo celotne države potisnjene na obrobje nastajajočega svetovnega reda, ki ga poganja umetna inteligenca.
Ker mednarodna skupnost hitro vključuje umetno inteligenco v podnebno modeliranje, pripravljenost na nesreče in upravljanje morskih virov, postaja ključnega pomena zagotoviti, da se tehnologije umetne inteligence ne vsiljujejo kot instrumenti algoritmične hegemonije od zgoraj navzdol, temveč se razvijajo uravnoteženo – etično, pravično in vključujoče.
V tem kontekstu ne smemo na podatkovno suverenost gledati kot na razkošje, temveč kot na nujnost – zlasti za države, katerih prihodnost je odvisna od njihove sposobnosti upravljanja pomorskih virov, uveljavljanja nadzora nad svojimi gospodarskimi conami in sodelovanja v digitalnem modrem gospodarstvu.
Tukaj se moramo ponovno posvetiti temeljnim načelom Gibanja neuvrščenih (NAM), ki so jih zgovorno izrazili misleci, kot je prof. Anis H. Bajrektarević, ki že dolgo poudarja potrebo po resnično vključujočem multilateralizmu – zasidranem v dostojanstvu, ravnovesju in suvereni enakosti narodov. Spominja nas, da NAM ni bil nikoli zgolj ostanek hladne vojne, temveč stalni poziv k strukturni pravičnosti, dolgo iskana vrata do Kantove harmonije, globalna platforma za države, ki si prizadevajo izogniti ujetosti v rivalstva velikih sil – zdaj vključno z digitalnimi in tehnološkimi imperiji.
Danes, ko se soočamo z izrednimi razmerami med podnebjem, oceani in umetno inteligenco, je sporočilo Gibanja neuvrščenih bolj relevantno kot kdaj koli prej. Iz geopolitične drže se mora razviti v okvir solidarnosti, ki zajema podnebje, oceane, podatke in umetno inteligenco – in tako najranljivejšim državam omogočiti, da izvajajo nadzor nad svojo fizično in digitalno suverenostjo.
Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) je zavezan tej agendi. IFIMES in njegov konzorcij mednarodnih partnerjev (od katerih jih veliko prihaja iz globalnega juga) ostajata na voljo globalnemu jugu prek svoje prihajajoče Globalne akademije za geopolitično-tehnološko prihodnost (GPTF) in tekočega vodilnega programa "Razumevanje umetne inteligence". Namen teh pobud je demokratizirati dostop do tehnološkega predvidevanja, okrepiti geopolitično pismenost in spodbujati etični razvoj umetne inteligence, prilagojen potrebam držav v razvoju in gospodarstev v vzponu.
Poleg tega IFIMES v celoti podpira prizadevanja Skupine 77 in še naprej deluje kot pravi evropski prijatelj globalnega juga – ne le z besedami, temveč s konkretnimi programi sodelovanja, izobraževanja in opolnomočenja. Leta 1961 v Beogradu je bilo od 25 ustanovnih članic 13 otoških, arhipelaških in obalnih držav, medtem ko je Gibanje že leta 1979 v Havani pridobilo 93 članic, od katerih je bilo več kot ¾ otoških, arhipelaških in obalnih držav (od tega 74). Noben drug multilateralni sistem v zgodovini ni bil tako nagnjen k tem državam kot NAM. Da bi ohranili ta duh Beograda in NAM iz leta 1961, pozivamo k:
Spomnimo se: oceani nas povezujejo v skupni usodi, ne le v skupni nevarnosti. Za skupnosti obalnega sveta pravičnost ni abstrakcija – meri se v obalnih črtah, koralnih grebenih, povezljivosti in kodi, v plimovanju, ki ne odnaša domov – ali kultur.
Ta vrh na visoki ravni v Nici leta 2025 zato ne sme le začrtati oceana – temveč mora začrtati tudi novo moralno geografijo solidarnosti, ki temelji na znanosti, suverenosti in sodelovanju neuvrščenih – tako analognem kot digitalnem.
Kot pravijo naši profesorji: »Harmonija večnega miru je naš cilj, a potovanje se imenuje NAM«!
O avtorici:
Dayana da Silva, strokovnjakinja za komunikologijo s sedežem v Bruslju. Trenutno je višja uradnica za informiranje pri IFIMES-u v Bruslju.
Besedilo je prirejeno po nagovoru, ki je bil podan na Tretji konferenci OZN o oceanih (UNOC3) 2025 od 9. do 13.junija 2025 (Nica, Francija).
Mnenja, izražena v tem članku, so avtorjeva in ne odražajo nujno uradnega stališča IFIMES.
Ljubljana/Nica/Bruselj, 23.junij 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
