Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Ob največji politični in varnostni krizi v Bosni in Hercegovini (BiH) po koncu vojne in napadu Milorada Dodika (SNSD) na ustavni red BiH, je IFIMES pripravil analizo aktualnih dogodkov po zasedanju Parlamentarne skupščine Nata v Daytonu. Iz obsežne analize »Parlamentarna skupščina Nata 2025: Jasna sporočila iz Daytona za politične voditelje Zahodnega Balkana: Ozemeljska celovitost in suverenost Bosne in Hercegovine nedvomni« izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele.
Parlamentarna skupščina Nata, transatlantski forum, ki združuje 269 predstavnikov iz 32 držav članic zavezništva, je od 23. do 26. maja 2025 v Daytonu gostila konferenco Nata, s katero so obeležili 30. obletnico podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je končala vojna v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995.
Trideseto obletnico podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma[2] je zaznamovala vrsta tematskih panelov in drugih dogodkov. Prvič po letu 2003 je bila v Združenih državah Amerike organizirana parlamentarna skupščina Nata. Glavne teme so bile ruska agresija na Ukrajino, razmere na Bližnjem vzhodu, prihodnost Nata in politične razmere v Bosni in Hercegovini. Daytonski dialog oziroma pogovori o miru in varnosti na Balkanu so bili najpomembnejši panel.
Največ pozornosti je pritegnil govor namestnika ameriškega državnega sekretarja Christopherja Landaua, ki je ob 30. obletnici Daytonskega mirovnega sporazuma poudaril: »V Trumpovi administraciji smo pripravljeni ponuditi svojo pomoč za izboljšanje razmer, vendar le, če je naša udeležba zaželena in upravičena. Vem, da to ni bil vedno duh, v katerem so ameriški uradniki vodili zunanjo politiko. Toda v tem pogledu, tako kot v mnogih drugih, je Trumpova administracija pripravljena poskusiti z drugačnim pristopom in ponosen sem, da predstavljam to novo razmišljanje.«[3]
Kaj to pomeni za Bosno in Hercegovino? Pomeni, da smo pripravljeni poslušati in sodelovati z vsemi vpletenimi stranmi. Sporazumi morajo biti močni, da preživijo, hkrati pa morate biti prilagodljivi, da se prilagodite novim časom.
Landau je bil jasen: »Združene države ne ponujajo neomejenih sredstev za neopredeljene, negotove ali nerealne cilje. To osnovno točko prepogosto spregledajo tisti, ki zagovarjajo preoblikovanje tujih družb v skladu z utopičnimi vizijami. Ne zanima nas vsiljevanje vizije družbe, ki odraža želje oddaljenih birokratov in ozkih aktivističnih krogov. Združene države so lahko voljan partner s precejšnjim političnim kapitalom. Lahko trdo delamo, vendar bomo sodelovali le s tistimi, ki so zavezani pragmatičnemu realizmu za svojo državo.«[4]
Predstavniki regije so, vsak na svoj način, interpretirali ta govor. Najboljšo interpretacijo govora namestnika ameriškega državnega sekretarja Landaua je podal Mark Rutte, generalni sekretar Nata, ki je na parlamentarni skupščini zavezništva v Daytonu dejal: "Do Bosne in Hercegovine bom oster. Med trojko v predsedstvu Bosne in Hercegovine nimam ne prijateljev ne sovražnikov. Moramo pa biti do njih strogi. Svojih težav ne morete izvažati na preostali Balkan, v Evropo ali v Nato. Sami morajo skrbeti za svojo državo in ko imajo nekateri od njih težave, ker je visoki predstavnik še vedno tam ali ker je Daytonski sporazum še vedno tam, to ni zato, ker nam je to všeč, ampak zato, ker ne upravljajo svoje države. Seveda jim bomo pomagali, pomagali boste vi, pomagali bomo vsi. EUFOR je tam, KFOR je na Kosovu. Vsi smo garanti miru. Ne moremo sprejeti nobenega razpada države. To je nesprejemljivo za Nato in za kogar koli drugega."[5]
Sporočila Christopherja Landaua in Marka Rutteja so razkrila politične spine delegacij z Balkana, ki so jih le te poslale v svoje matične države, saj je ozemeljska celovitost in suverenost Bosne in Hercegovine nedvomna.
Pričakovalo se je, da bo imela Bosna in Hercegovina, vsaj njeni probosanski člani delegacije, skupno strategijo, ki bi temeljila prav na dosežkih mednarodne skupnosti na podlagi Daytonskega mirovnega sporazuma. Nekateri mednarodni krogi so predlagali, da bi pripravili dve agendi: nujni vstop v Nato in zapuščina mednarodnih sodišč kot podlaga za reševanje krize, ki bi vsebovala zahtevo za pogojni sprejem v članstvo v Natu na podlagi številnih pozitivnih parametrov in izvajanja sodb sodišč OZN in evropskih sodišč pri reševanju krize v Bosni in Hercegovini. Severna Makedonija in Črna gora sta bili v Nato sprejeti po tako imenovanih državnih udarih, državni udar v Bosni in Hercegovini, ki sta ga izvedla Milorad Dodik (SNSD) in proruski politiki, pa je bil idealna priložnost za javno zahtevo po nujnem in pogojnem sprejemu Bosne in Hercegovine v Nato. Žal se to ni zgodilo in to bi lahko Bosno in Hercegovino "zelo drago" stalo. Nezahteva po nujnem vstopu Bosne in Hercegovine v Nato na takšnem srečanju in v takšnih razmerah, ko so oči sveta uprte v Dayton in ZDA, je pomanjkanje organizacije, odgovornosti in pomanjkanje državotvorne ozaveščenosti. Izvajanje zapuščine Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in Mednarodnega sodišča (MSP) ter Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) kot osnove za reševanje krize v Bosni in Hercegovini, bi svetu pokazalo, kaj so mednarodni sodni sklepi oziroma sodbe od podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma do danes. Dve skupni zločinski dejanji in dva mednarodna oborožena spopada s sodelovanjem Srbije in Hrvaške ter sodbe ESČP so osnova za izgradnjo civilne države. Vse je propadlo in nato je visoki predstavnik Christian Schmidt (CSU/EPP) znova "zabodel v hrbet" državljansko Bosno in Hercegovino, ko je na panelu dejal, da je "zelo težko razložiti delovanje Bosne in Hercegovine ljudem zunaj Zahodnega Balkana. Če ne bomo pogledali večetnične strukture Bosne in Hercegovine in ne bomo pričakovali, da bo država državljanov, dolgoročno ne bomo uspešni. Spoštovati moramo posebne razmere, v katerih se nahaja Bosna in Hercegovina," je dejal visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini. Na ta način je Schmidt v Daytonu ponovil stališča nezakonitih agentov BiH pred ESČP, ki so zastopali interese Republike srbske in HDZ, ter sodnikov ESČP, ki so podali ločena mnenja v primeru "Sejdić-Finci" in v drugih podobnih primerih. Tako agenti kot sodniki, ki so imeli ločena mnenja, so poskušali zrelativizirati človekove pravice, kar pa večine sodnikov v posameznih senatih spet ni prepričalo, da ne bi podprli pritožnikov iz BiH, temveč je nasprotno opozorilo na diskriminatorne elemente v ustavi BiH. Ta nemški desničar zastopa njihova diskriminatorna stališča in ponovno poskuša vplivati na sodnike ESČP, da razveljavijo prvostopenjsko odločitev v primeru "Slaven Kovačević proti Bosni in Hercegovini". Islamofobičen nastop Schmidta, ki se je ob obletnici Daytona čutil poklicanega, da podvomi v prakso ESČP, v kateri ima ESČP poseben status v okviru Priloge IV sporazuma. Ni znano, kdo je večji "mojster škandalov", on ali brezosebni posebni predstavnik EU v BiH Luigie Soreca.
Sprejeta deklaracija Parlamentarne skupščine Nata je poudarila pomen stabilnosti in miru na Zahodnem Balkanu ter izrazila resno zaskrbljenost zaradi najnovejših pravnih rešitev in pobud v bosanski entiteti Republika Srbska (RS), ki spodkopavajo in ogrožajo ustavni red, suverenost ter ozemeljsko in funkcionalno celovitost Bosne in Hercegovine ter Daytonski mirovni sporazum.
Srbija je vložila amandma, v katerem je zahtevala odstranitev omembe Republike Srbske, vendar je bil amandma zavrnjen. Dodik in proruski politiki pod vodstvom Željke Cvijanović (SNSD) so z vsemi močmi poskušali dokazati, da Milorad Dodik brani Daytonski mirovni sporazum, kar je diplomatski zbor sprejel s posmehom.
Ameriški kongresnik in predsednik ameriške delegacije v parlamentarni skupščini Nata Michael R. Turner in predsednik parlamentarne skupščine Nata Marcos Perestrello sta izdala skupno izjavo, v kateri sta se dotaknila trenutnih razmer v Bosni in Hercegovini ter opozorila na destabilizirajoče dejavnike, pri čemer sta poudarila: »Zapleteni izzivi ostajajo. Bosna in Hercegovina je na kritični točki. Globoko smo zaskrbljeni zaradi secesionistične retorike in dejanj, ki izhajajo iz entitete RS in ogrožajo suverenost, ozemeljsko celovitost in ustavni red države. Pozdravljamo močno in enotno stališče voditeljev Združenih držav Amerike in Evrope, ki nedvoumno obsojajo to nevarno in destabilizirajoče vedenje. Njihova jasna odločenost, da se uprejo takšnim dejanjem in preprečijo nastanek varnostnega vakuuma v regiji, je nujna in pohvalna,«[6], sta poudarila Turner in Perestrello.
»Odgovori na napade Republike Srbske na ustavni red Bosne in Hercegovine« je naslov francosko-nemškega »non-paperja«, katerega vsebina je bila predstavljena drugim državam članicam EU.
Trajna rešitev krize bo zahtevala zlasti popolno vrnitev Republike Srbske v ustavni red Bosne in Hercegovine, ponovno zavezo bosanskih Srbov k pravilnemu delovanju državnih institucij in njihovo ponovno zavezo, da bodo sprejeli vse ustrezne korake, navedene v priporočilu[7] Evropske komisije z dne 12. oktobra 2022 za napredek v procesu pristopa k EU.
Neposredni cilj »non-paperja« je razveljavitev neustavnih zakonov in umik novega osnutka ustave Republike Srbske. Preučiti je treba vse možnosti za dosego tega cilja, prednostno pa: 1. Finančna podpora; 2. Sankcije; 3. Širitev; 4. Stiki s predstavniki Republike Srbske.
Analitiki menijo, da bi moral mednarodni dejavnik pozornost usmeriti na sosede in njihovo politiko do BiH na tak način, da se odnos sosedov Bosne in Hercegovine obravnava kot preizkus njihove politike in sprejemljivosti v mednarodnih krogih.
General Wesley Clark, nekdanji poveljnik Nata v Evropi, je na vrhu v Daytonu primerjal ruskega predsednika Vladimirja Putina s Slobodanom Miloševićem, hrvaški predstavniki pa so agresivno in perfidno spodbujali idejo o tretji entiteti, razpadu Bosne in Hercegovine ter vlogi nevladnih organizacij.
General Clark je ruskega predsednika Vladimirja Putina primerjal s Slobodanom Miloševićem, nekdanjim predsednikom Srbije, rekoč: »Kako si je (Putin) lahko mislil, da lahko zmaga?« je dejal Clark in dodal: »Na enak način je Slobodan Milošević leta 1992 mislil, da lahko s svojo majhno vojsko, ki je preplavila Bosno, pritegne pozornost Evrope. Ni se izmazal. Z vašim vodstvom in predanostjo se tudi gospod Putin ne bo izmazal.«[8]
Hrvaški premier Andrej Plenković (HDZ) in drugi hrvaški predstavniki so škandalozno in agresivno poskušali ameriške predstavnike prepričati v podporo razpadu Bosne in Hercegovine, pri čemer so pogosto uporabljali lažne informacije.
Predstavniki nekaterih nevladnih organizacij so se uspešno spopadli s proruskimi politiki in hrvaškim pritiskom, kar potrjuje trditev, da je delegacija Bosne in Hercegovine v Dayton prišla brez organiziranega in usklajenega pristopa.
Republika Slovenija je z nastopom oblasti predsednika vlade Roberta Goloba (GS) sprožila vrsto aktivnosti za približevanje Bosne in Hercegovine članstvu v EU. To je privedlo do tega, da je EU podelila Bosni in Hercegovini status kandidatke. Kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN je Slovenija aprila zahtevala sklic izredne seje Varnostnega sveta OZN, ki je bila posvečena razmeram v Bosni in Hercegovini.
Ocenjuje se, da je največji del premoženja Milorada Dodika, njegovih tesnih strankarskih funkcionarjev in oligarhije skrit v Sloveniji, uvedba sankcij s strani Slovenije in zaseg tega premoženja pa bi pospešila reševanje krize v Bosni in Hercegovini, saj bi to spodkopalo zaupanje znotraj tega politično-kriminalnega kartela. Pričakuje se, da bo Slovenija sledila zgledu drugih držav EU in uvedla sankcije proti Dodiku, saj sta njegova retorika in dejanja postala grožnja stabilnosti regije in evropski integraciji Bosne in Hercegovine, medtem ko se je Dodik s svojim vplivom in kapitalom že pozicioniral kot notranjepolitični dejavnik v Sloveniji.
Svet ministrov Bosne in Hercegovine je tik pred oblikovanjem nove parlamentarne večine. Ta večina dejansko obstaja, medtem ko HDZ BiH pod vodstvom Dragana Čovića želi za vsako ceno ohraniti oblast SNSD in Milorada Dodika. SNSD blokira vzpostavitev nove parlamentarne večine s tem, da se izogiba zagotavljanju sklepčnosti za sejo, saj se ne udeležuje seje Doma narodov BiH.
V Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH je kar devet glasov od skupno 15 za razrešitev predsednika Doma narodov BiH Nikole Špirića (SNSD). Tudi po skoraj 6 mesecih od vzpostavitve nove večine, delegati v Domu narodov BiH nimajo možnosti, da bi se izrazili o zahtevi za razrešitev Špirića.
Potrebno je spremeniti način zagotavljanja sklepčnosti, tako da na seji sodelujeta vsaj dva delegata iz posameznega narodnega kluba, da se zagotovi sklepčnost v izogib blokadam.
Analitiki menijo, da Dragan Čović in HDZ nimata pravice ustaviti evropske poti Bosne in Hercegovine z ignoriranjem obstoja nove parlamentarne večine, s tem pa se ščiti Milorad Dodik in SNSD. Nova parlamentarna večina bi omogočila deblokiranje poti Bosne in Hercegovine v EU in utrla pot številnim reformam. Končna sodba Sodišča Bosne in Hercegovine o pritožbi Milorada Dodika se pričakuje kmalu. Če bo prvostopenjska sodba potrjena, mu bo prepovedano politično delovanje, Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine pa naj bi mu odvzela mandat predsednika Republike Srbske. To bo neizogibno vodilo do oblikovanja nove parlamentarne večine v Narodni skupščini Republike Srbske in nove vlade Republike Srbske. Po tem se bo Milorad Dodik znašel v položaju nekdanjega predsednika vlade Severne Makedonije Nikole Gruevskega (VMRO-DPMNE), Bosna in Hercegovina pa se bo skupaj s Srbijo odločno premaknila proti integraciji v EU in NATO.
Ljubljana/Bruselj/Washington, 2.junij 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Daytonski mirovni sporazum, povezava: https://propisi.ks.gov.ba/sites/propisi.ks.gov.ba/files/opci_okvirni_sporazum_za_mir_u_bosni_i_hercegovini.pdf
[3] Euronews: Landauove poruke BiH: Nova vremena i drugačiji pristup, SAD ne žele nametanja, povezava: https://euronews.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/24047/landauove-poruke-bih-nova-vremena-i-drugaciji-pristup-sad-ne-zele-nametanja
[4] Nezavisne: Šta je sve rekao zamjenik američkog državnog sekretara, povezava: https://www.nezavisne.com/novosti/bih/Sta-je-sve-rekao-zamjenik-americkog-drzavnog-sekretara/906513#google_vignette
[5] Al Jazeera Balkans, Mark Rutte, šef NATO-a: Bit ću oštar prema BiH, link: https://balkans.aljazeera.net/news/2025/5/26/mark-rutte-sef-nato-a-bit-cu-ostar-prema-bih
[6] Oslobođenje, NATO uz BiH: Odbijen srbijanski amandman, RS označena kao faktor destabilizacije, povezava: https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/bih/nato-uz-bih-odbijen-srbijanski-amandman-rs-oznacena-kao-faktor-destabilizacije-1047291/
[7] DW: EK uvjetno preporučila status kandidata BiH povezava: https://www.dw.com/bs/ek-uvjetno-preporu%C4%8Dila-status-kandidata-bih/a-63415758
[8] Klix: Panel o BiH u Daytonu: Učesnici uporedili Putina i Miloševića, prisjetili se njegove šetnje po gradu, povezava: https://www.klix.ba/vijesti/bih/panel-o-bih-u-daytonu-ucesnici-uporedili-putina-i-milosevica-prisjetili-se-njegove-setnje-po-gradu/250524030
