Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je znan po svojih rednih analizah svetovnega dogajanja, s poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih pomembnih regijah po svetu. Pomemben prispevek prihaja s strani dr. J. Scotta Youngerja, predsednika in komisarja pri Glendale Partners ter člana svetovalnega odbora IFIMES. V članku z naslovom »Nepredvidljiv svet« dr. Younger razpravlja o vplivu Trumpove politike na svetovne dogodke, s posebnim poudarkom na vojni v Gazi in Ukrajini.
Smo v petem mesecu Trumpovega bivanja v Beli hiši ali kot je nekdo na televizijskem kanalu imenoval predsednika, veliki oranžni mož. Preden je prevzel funkcijo, je Trump obljubil, da bo v 24 urah končal vojno v Gazi in Ukrajini, in dodal, da se ne bi nikoli začeli, če bi bil on na oblasti. Še vedno smo tukaj, kjer obema vojnama ni videti konca.
Vojna v Gazi se je začela 7. oktobra 2023, ko je Hamas vodil palestinsko enklavo Gaza, ki so jo Izraelci večinoma odrezali z ograjo. Izraelci so nadzorovali oskrbo z energijo in vodo. Vročeglavi Hamasovi nasilneži so si v glavo vtepli, da bodo prodrli iz enklave in povzročili kaos na izraelski strani. Šli so veliko predaleč, posilili in ubili 1200 nedolžnih ljudi, od katerih so nekateri sočustvovali z njihovo stisko, in vzeli še 300 talcev, ko so spoznali, da so si ustvarili »osje gnezdo« in da je svetovno javno mnenje proti njim. Izrael, oborožen in nevaren, s svetom za seboj, je udaril nazaj z silo.
19 mesecev pozneje smo tukaj in razmere se slabšajo. Izrael je odvisen od ZDA glede orožja, ki ga vedno dobi, čeprav so bili neprijetni trenutki, ko se je zdelo, da je Izrael šel predaleč v svojem ravnanju s Palestinci. Trumpov prevzem predsedniškega položaja januarja je razveselil Benjamina Netanjahuja in ponovno spodbudil izraelsko stališče. Obiskal je Trumpa v njegovi bazi na Floridi in na skupni tiskovni konferenci je bil nekoliko presenečen, a hkrati navdušen nad Trumpovimi besedami.
Skratka, Trump je dejal, da če bo Izraelu uspelo zavarovati celotno Gazo, do česar mimogrede nimajo zakonske pravice, in če bo uspelo preseliti vse Palestince na varno lokacijo – prepričan je bil, da se bodo sosednje države zagotovo strinjale! – bo pomagal obnoviti Gazo in zgraditi neokrnjeno turistično lokacijo v južnem pasu Gaze, na rivieri Bližnjega vzhoda.
Skrajna desnica izraelskega kabineta je bila navdušena in je domnevala, da so ZDA dale zeleno luč Izraelu za prevzem Gaze. V skladu s tem se je IDF ponovno okrepila in se močno premaknila v Gazo, ves čas pa je nadaljevala z nočnim bombardiranjem, ki Palestincem povzroča popolno bedo in stalen tok smrtnih žrtev. Mantra, ki jo IDF širi, da lovijo operativce Hamasa, se je izčrpala in nihče več ne verjame Izraelcem. Govorice o genocidu se slišijo vse pogosteje.
Pred kratkim, pred dvema tednoma in pol, je Trump obiskal bližnje naftne države, začenši s Savdsko Arabijo, domnevno kot del mirovne pobude. Vendar se je izognil srečanju z Izraelci in se vrnil na Florido, njegov načrt je bil očitno dosežen, skupaj z presenetljivim darilom Katarcev v vrednosti 400 milijonov ameriških dolarjev. Medtem IDF nadaljuje agresivno prizadevanje za dosego "neizrečenega" cilja prevzema Gaze. O tem obstaja več stališč. Morda je Trump med svojim obiskom arabskih naftnih držav spoznal, da IDF preveč agresivno ravna z prebivalci Gaze in ni hotel biti označen za arhitekta etničnega čiščenja, ki se je dogajalo. Če se vrnem k današnjemu dnevu, ZDA vodijo novo humanitarno skupino za hrano, ki bo pomagala pri že dolgo potrebni pomoči v hrani za Gazo. Vendar pa naloge te skupine niso bile dobro premišljene do te mere, da je vodja odstopil, še preden je skupina sodelovala, in prvi poskusi so bili kaos. Izraelci pravijo, da so zadrževali hrano, da bi preprečili Hamasu, da bi jo ukradel. Priročen, a zelo vprašljiv izgovor. Tuji novinarji nimajo vstopa v Gazo, kar nakazuje, da Izraelci ne želijo, da bi svet vedel, kaj počnejo, vendar so »posredniki« v Gazi zadovoljni, da so zaposleni, in zgodba vseeno prihaja na dan.
Ko spor vstopa v naslednjo in morda zadnjo fazo, se lahko razvije več različnih scenarijev, od katerih nobeden ne bo zadovoljil vseh strani. Nenehno se spominjam zgodnjih prizadevanj lordov Balfourja in Rothschilda ter stoletja sporov, ki so sledili. Kaj bo prineslo naslednje stoletje? Večina ljudi si želi miru, vendar je prepuščen peščici skrajnežev, da ga obvladujejo. Človeška večna dilema! Na mizi je še ena mirovna pobuda, ki vključuje premirje, vendar si Hamas želi, da bi sporazum, ki vključuje vrnitev talcev, živih in mrtvih, končal sovražnosti. Vendar je Netanjahu to zavrnil, ker tega ne more dovoliti, sicer bi šel v zapor zaradi goljufije, da ne omenjamo obtožb, s katerimi bi se soočil na mednarodnem sodišču.
Medtem se ukrajinska vojna nadaljuje že četrto leto, Trump pa je prevzel vodstvo ZDA od Josepha Bidna, kar je zahodno zavezništvo zaskrbelo zaradi Trumpovega očitnega prijateljstva z Vladimirjem Putinom. Že od samega začetka je bilo jasno, da Trump ni opravil svoje domače naloge, saj je Zelenskega obtožil, da je začel vojno z Rusijo, čeprav jo je očitno začela Rusija. Podpredsednik Vance je kmalu zatem EU povedal, da nimajo zaslug za bojevanje v vojnah, vse je bilo prepuščeno ZDA. Še nekdo, ki ni bral novejše zgodovine!
Zaskrbljujoč znak za zavezništvo Nato je, da sedanji člani Bele hiše ne vedo, zakaj obstaja zavezništvo in kakšen je njegov pomen za Ameriko in ne le za Evropo. Donald Trump in Vladimir Putin sta imela dva dolga telefonska pogovora, ki sta bila domnevno prijateljska in naj bi začela s končanjem vojne. Dovolj je reči, da Putin dobro razume Trumpa in njegovo odprtost za laskanje. Priznava ameriško vztrajanje pri 30-dnevnem premirju kot prvi fazi za konec vojne in dogovor o dolgoročnem mirovnem sporazumu, s katerim se je strinjal ukrajinski predsednik.
Vendar je Putin postavil številne težke predpogoje in odlaša, medtem ko stopnjuje svoje vojne cilje z še večjim prodorom v Ukrajino in močnejšimi napadi brezpilotnih letal čez noč. Zdi se, da bo prišlo do zastoja, medtem ko se čaka na naslednjo potezo ZDA; dejali so, da bodo uvedli nadaljnje sankcije proti Rusiji, vendar to verjetno ne bo ustavilo Putinovih vojnih ciljev - pridobiti čim več ozemlja od Ukrajine, preden se vojna konča, in vztrajati pri ohranjanju tega ozemlja ob mirovnem sporazumu – če bo ta kdaj zadovoljivo dosežen, saj bo Ukrajina poskušala dobiti nazaj vse ali čim več svojega ozemlja. Kako se bo vse skupaj končalo?
Medtem je morala Evropa, ki jo skrbi prihodnost med umikom ZDA iz Nata in ponovno uveljavitvijo Rusije, resno razmisliti o tem, kaj mora storiti za svojo varnost. ZDA so imele prav, ko so ocenjevale stroške Nata skozi leta in nesorazmeren znesek, ki so ga morale plačati v primerjavi z evropskim prispevkom. Evropske države, predvsem Francija in Nemčija, ter Velika Britanija, so zadevo vzele resno in Evropa se sestaja, da bi razpravljala o varnostnih in obrambnih zahtevah za zdaj in v prihodnje ter preučila situacijo, če in ko se bodo ZDA umaknile iz Nata. Na Daljnem vzhodu je ameriški obrambni minister Pete Hegseth pred kratkim dejal, da ZDA Kitajsko zdaj obravnavajo kot večjo grožnjo ameriškim interesom v prihodnosti in da bodo morale več pozornosti nameniti Pacifiku, čeprav imata Avstralija in Združeno kraljestvo z ZDA tudi tristranski sporazum, podpisan šele avgusta 2024, sporazum AUKUS glede pomorskih jedrskih pogonov, čeprav se pozornost posveča tudi nadgradnji pomorskih zmogljivosti na splošno. Tajvan, ki je odvisen od ameriške pomoči, ostaja ogrožen s strani Kitajske, ki ga obravnava kot del svojega ozemlja.
Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), ideja Kitajske, ki je bila ustanovljena leta 1996, je imela svoje letno srečanje pred kratkim v Šanghaju, čeprav je prej obiskala različna glavna mesta članic. Sprva ga je sestavljalo 5 članic, in sicer Kitajska, Rusija, Tadžikistan, Kazahstan in Kirgizistan, zdaj pa ga sestavljajo številne evrazijske države, ki predstavljajo 42 % svetovnega prebivalstva in 65 % površine. Belorusija se mu je pridružila v zadnjih nekaj mesecih. Povezan je z več takimi bloki držav, vključno z ESCAP in ASEAN pri OZN, ter je opazovalka na Generalni skupščini OZN. ASEAN, Združenje držav jugovzhodne Azije, je pred kratkim imelo svoje redno srečanje v Maleziji in se dogovorilo o tesnejšem sodelovanju, zlasti ker Kitajska išče druge trge poleg ZDA, da bi se spopadla s Trumpovimi tarifnimi vojnami.
Šanghajska organizacija za sodelovanje skupaj z blokom držav BRICS, ki ga vodi Rusija in je bil ustanovljen junija 2009, zajema številne države po svetu, pri čemer je BRICS bolj razširjen, vključno z Brazilijo in Južno Afriko na jugu. V resnici vsak od teh blokov dolgoročno predstavlja pravi izziv za ZDA. Sčasoma bodo prevzeli večji delež svetovnega gospodarstva. Morda je bistvo tega, da se kar nekaj držav zaveda sveta zunaj svojega običajnega področja vpliva.
Da, svet je nepredvidljiv.
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 5.junij 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
