Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. V članku »Dialog za odgovorno tehnološko prihodnost« Vladimir Norov, nekdanji zunanji minister Uzbekistana in generalni sekretar Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), poudarja pomen dialoga med znanstveniki, oblikovalci politik, podjetniki in voditelji. Trdi, da lahko le s takim sodelovanjem oblikujemo prihodnost, v kateri je tehnološki razvoj usklajen s človekovim dostojanstvom, etičnimi vrednotami in družbeno blaginjo.
Mednarodni inštitut IFIMES je prek GA FG in konzorcija svojih globalnih partnerjev zbral skoraj 20 govornikov vseh generacij, meridianov in poklicev ter 4. decembra 2025 v Ženevi/Dunaju organiziral zelo aktualen in zelo potreben vrh o prihodnosti človeške rase, ki je zajeta v nenehno razvijajoči se tehnologiji, z naslovom »Tehnologija-Um-Zdravje«.
Ta članek opisuje ključne točke glavnega nagovora Vladimirja Norova, nekdanjega zunanjega ministra Uzbekistana (2006–2010, 2022) in generalnega sekretarja SCO (2019–2021).
V zadnjih letih se je triada »Tehnologija – Um – Zdravje« iz akademskega vprašanja preusmerila v osrednji izziv za vlade, industrije in družbe. Danes bodo načini, kako načrtujemo, reguliramo in uporabljamo tehnologije, vse bolj določali ne le gospodarske rezultate, temveč tudi psihološko odpornost in socialno blaginjo celih narodov.
Norov, ki je desetletja preživel v diplomaciji, mednarodnem sodelovanju in zdaj v razvoju ekosistemov umetne inteligence po vsej Srednji Aziji, je videl tako ogromne možnosti kot tudi velika tveganja, ki spremljajo tehnološki napredek. Digitalna revolucija je razširila dostop do znanja, izboljšala upravljanje in odprla priložnosti za milijone ljudi. Hkrati pa je ustvarila kompleksne izzive za duševno zdravje, socialno kohezijo in etične temelje, na katerih temeljijo naše družbe.
Prvič, tehnološki razvoj ni več izoliran v domeni inženirjev ali računalniških znanstvenikov. Gre za interdisciplinarno prizadevanje. Umetna inteligenca vpliva na vedenjske vzorce, odločanje in čustveno dobro počutje. Digitalne platforme oblikujejo javni diskurz in lahko tako okrepijo kot oslabijo demokratične procese. In medtem ko nove medicinske tehnologije širijo diagnostične zmogljivosti, uvajajo tudi vprašanja zaupanja, zasebnosti in enakopravnega dostopa.
Drugič, odnos med tehnologijo in umom je postal vse bolj asimetričen. Stroji se učijo hitreje, se takoj razširijo in delujejo brez utrujenosti. Ljudje ne. Tempo inovacij je začel presegati tempo človeškega prilagajanja. Ta vrzel je vidna ne le v izobraževanju, temveč tudi v sistemih upravljanja in na trgih dela.
Kot voditelji, oblikovalci politik in raziskovalci moramo zagotoviti, da človeške zmogljivosti – intelektualne, čustvene in etične – ostanejo v središču tehnološkega razvoja.
Tukaj postaja vprašanje duševnega zdravja ključnega pomena. Svetovna zdravstvena organizacija zdaj uvršča duševne motnje med vodilne vzroke invalidnosti po vsem svetu. Digitalna odvisnost, informacijska nasičenost in algoritmična manipulacija so novi dejavniki. To nas pripelje do osrednjega vprašanja: duševnega zdravja. Gre za globalno krizo, digitalni svet pa k njej pomembno prispeva. Vidimo psihološki davek nenehne povezljivosti, algoritmičnih odmevnih komor in tesnobe zaradi tehnološkega izpodrivanja.
Ne smemo spregledati tihega, a naraščajočega psihološkega bremena, ki ga ustvarjata nenehna povezljivost in erozija pristnega človeškega stika. Vendar pa je lahko tudi tehnologija – zlasti umetna inteligenca – del rešitve. Z ustreznimi okviri upravljanja lahko umetna inteligenca okrepi psihološko dobro počutje, podpre zgodnje diagnosticiranje duševnih motenj in razširi dostop do kakovostne oskrbe v regijah, kjer so strokovni viri omejeni. V Srednji Aziji na primer digitalna orodja že izboljšujejo telemedicino, večjezične izobraževalne platforme in strategije javnega zdravja, ki temeljijo na podatkih.
Da bi bil takšen napredek trajnosten, potrebujemo skupna načela. Da bi to pravilno dosegli, potrebujemo nov priročnik, ki temelji na treh temeljnih stebrih:
Prvič, oblikovanje, osredotočeno na človeka. Tehnologije je treba ocenjevati ne le glede učinkovitosti, temveč tudi glede njihovega vpliva na človeško kognicijo, vedenjsko zdravje in družbene odnose. Upreti se moramo skušnjavi, da bi sprejeli sisteme zgolj zato, ker so močni ali modni.
Drugič, etično in vključujoče upravljanje. Države na različnih stopnjah razvoja ne smejo zaostajati. Brez vključujočih okvirov se bo digitalna neenakost poglobila, kar bo vodilo do novih oblik marginalizacije in nestabilnosti. Potrebujemo globalne standarde in sodelovanje, da zagotovimo, da nobena država, nobena skupnost ne bo zapostavljena. Ne gre le za pravičnost, temveč za globalno stabilnost.
Tretjič, krepitev odpornosti. Odpornost ni zgolj sposobnost prenašanja pretresov. Gre za sposobnost ohranjanja duševne integritete, kritičnega mišljenja in čustvenega dobrega počutja sredi hitrih tehnoloških sprememb. To zahteva interdisciplinarno izobraževanje, digitalno pismenost in politike, ki varujejo duševno zdravje mladih generacij.
Naše zapuščine ne bo določala tehnologija, ki jo bomo izumili, temveč modrost, ki jo bomo pokazali pri njenem upravljanju. Cilj je prihodnost, v kateri nas tehnologija ne bo nadomestila, temveč nas bo povzdignila. Ko ne preobremeni uma, ampak ga krepi. Naše dobe ne zaznamujejo le tehnološke inovacije, temveč tudi odgovornost, da jih modro vodimo.
Če nam uspe, bo tehnologija povečala človeški potencial, ne pa ga zmanjšala. Okrepila bo duševno zdravje, ne pa ga ogrozila. Omogočila bo družbam, da rešujejo probleme, namesto da ustvarjajo nove.
Dialog, ki ga imamo danes med znanstveniki, oblikovalci politik, podjetniki in misleci, je bistvenega pomena. Nobena posamezna institucija in noben posamezen narod se ne more sam spopasti s temi izzivi. Skupaj pa lahko oblikujemo prihodnost, v kateri bo tehnološki razvoj usklajen s človekovim dostojanstvom, etičnimi vrednotami in družbeno blaginjo.
Te prihodnosti se lotimo z zaupanjem, sodelovanjem in zavezanostjo, da postavimo človeški um v središče tehnološkega napredka.
Prirejeno po ključnem nagovoru na svetovnem vrhu - 'Tehnologija-Um-Zdravje', 4. decembra 2025, Ženeva/Dunaj.
O avtorju:
Vladimir Norov je cenjen mednarodni strokovnjak za Evropsko unijo, Kitajsko in Srednjo Azijo. Pred tem je bil generalni sekretar Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) in zunanji minister Uzbekistana. Je častni državljan kitajskih mest Lianyungang, Qingdao in Yangling. Trenutno je izredni in pooblaščeni veleposlanik Republike Uzbekistan.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Ženeva/Dunaj, 23.december 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
