Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja in analizira dogajanje na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES ekskluzivno objavlja avtorski članek Bogoljuba J. Karića, vidnega filantropa, vizionarja in navdihovalca, ki predstavlja razvojno vizijo Srbije. Ta temelji na ustvarjanju široke družbene fronte, ki premaguje delitve in združuje državljane, gospodarstvo, znanost in mlade okoli skupnega cilja - boljšega, varnejšega in uspešnejšega življenja. Poseben poudarek je na vlaganju v znanje, študentsko populacijo, razvoju inovacij, regionalnem sodelovanju in vodenju uravnotežene mednarodne politike s povezovanjem Srbije z Vzhodom in Zahodom, v interesu gospodarskega razvoja, stabilnosti in novih razvojnih priložnosti. Članek z naslovom »Čas je za celovito razvojno fronto: Srbija med znanjem, mladimi in globalnimi partnerstvi« odpira nove dimenzije razumevanja sodobnega razvoja, družbene odgovornosti in humanizma in premaguje omejitve trenutnega političnega in družbenega trenutka.
Srbija se danes sooča z zgodovinsko izbiro. Kot družba, ki je prestala velike spremembe, izzive in preizkušnje, moramo najti odgovor na najpomembnejše vprašanje našega časa: kako ustvariti pogoje, da vsak državljan živi bolje, varneje in dostojnejše ter da mladi vidijo svojo prihodnost v svoji državi.
Moje desetletne izkušnje v poslovnem svetu, na trgih Evrope, Azije, Bližnjega vzhoda in drugih delov sveta, so me naučile ene preproste resnice: nobena država ne more napredovati, če ne sprosti energije svojih ljudi. Največji vir države niso le naravni viri, infrastruktura ali kapital – največji vir so ljudje, njihovo znanje, ustvarjalnost, delo in vizija.
Zato verjamem, da Srbija danes ne potrebuje novega kroga delitev, temveč celovito razvojno fronto – široko družbeno zavezništvo vseh, ki želijo graditi, ustvarjati in odpirati nove priložnosti. Ta fronta mora združiti poslovneže, znanstvenike, univerze, mlade, študente, strokovnjake iz diaspore, lokalne skupnosti in vse državljane, ki si želijo moderne in uspešne Srbije.
Največjo obveznost imamo do mladih. Nobena politika nima smisla, če mladi odhajajo, ker ne vidijo priložnosti zase. Srbija mora postati država znanja in inovacij, država, v kateri študent ni le številka v izobraževalnem sistemu, temveč bodoči nosilec razvoja. Zato menim, da moramo posebno pozornost nameniti ustvarjanju močnega in dolgoročnega modela podpore študentski populaciji – s štipendijami, programi strokovnega izpopolnjevanja, povezovanjem univerz z gospodarstvom in odpiranjem prostora za mlade podjetnike. Vlaganje v mladega človeka ni strošek – je najdragocenejša in najdonosnejša naložba, ki jo lahko država naredi.
Ustanovitev Sklada za študentske štipendije, ki bi vsakemu študentu zagotovil univerzalno štipendijo in omogočil enake možnosti za izobraževanje in razvoj, bi morala biti ena najpomembnejših prioritet naše razvojne politike. Država, ki vlaga v svoje mlade, neposredno vlaga v svojo prihodnost. V tem smislu se mi zdi pomembno tudi vzpostaviti Medgeneracijski sklad solidarnosti po vzoru razvitih držav kot mehanizem, ki bi dolgoročno vlagal v družino, izobraževanje in razvoj novih generacij.
Vse se začne z družino. Če vlagamo v družino, se nam bo ta naložba večkratno povrnila skozi naše otroke, potomce, mlade in študente – bodoče nosilce znanja, razvoja in splošnega napredka družbe. Družbe, ki so uspele, niso tiste, ki so čakale na pomoč od zunaj, temveč tiste, ki so razvile sposobnost povezovanja notranjega potenciala z globalnimi priložnostmi.
Srbija ima edinstven položaj. Pripada evropskemu prostoru, a ima hkrati zgodovinske, kulturne in gospodarske vezi z različnimi deli sveta. Namesto politike zaprtja potrebujemo čas odprtosti, sodelovanja in pametnih povezav.
Naša prihodnost ni izbira med Vzhodom in Zahodom. Temeljiti mora na sodelovanju z vsemi partnerji, ki lahko prispevajo k razvoju, stabilnosti in blaginji Srbije. Takšen pristop Srbijo pozicionira skozi koncept odprte strateške avtonomije – politike, ki pomeni ohranjanje lastnih interesov, hkrati pa aktivno povezovanje z različnimi globalnimi akterji in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša sodobni svet.
Srbija pripada evropskemu prostoru in zato bi morala biti naša strateška usmeritev usmerjena v polnopravno članstvo v Evropski uniji. Hkrati je Srbija del širšega sveta in ima priložnost razvijati partnerstva z različnimi globalnimi akterji. Odprtost za različna sodelovanja ni v nasprotju z evropsko potjo, temveč prednost, ki nam omogoča, da izkoristimo globalne priložnosti v interesu naših državljanov in prihodnjih generacij.
Močne vezi z Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Kitajsko, Rusijo, državami Bližnjega vzhoda in drugimi mednarodnimi partnerji je treba gledati skozi prizmo gospodarskih interesov državljanov Srbije – novih delovnih mest, naložb, tehnologije in boljšega življenjskega standarda.
Posebej pomembno se mi zdi, da Srbija v novem mednarodnem okolju še naprej razvija odnose z administracijo predsednika Donalda Trumpa, pa tudi z vsemi relevantnimi globalnimi partnerji, ki lahko prispevajo k njenemu gospodarskemu in tehnološkemu razvoju. Srbija bi morala aktivno razvijati strateške sektorje prihodnosti prek mednarodnih partnerstev – umetno inteligenco, digitalizacijo, energetiko, infrastrukturo, biotehnologijo, obrambno industrijo in zelene tehnologije.
Srbija bi morala izkoristiti svoj strateški položaj in postati stičišče različnih interesov, kjer se ustvarjajo nove razvojne priložnosti, privabljajo naložbe, spodbujajo inovacije in še bolj krepi njen mednarodni položaj. Naša država mora biti aktivna udeleženka v večjih svetovnih gospodarskih tokovih in ne pasivna opazovalka sprememb, ki jih oblikujejo drugi. Srbija mora prepoznati nove priložnosti, graditi partnerstva in z lastno pobudo prispevati k procesom, ki oblikujejo prihodnost svetovnega gospodarstva.
Enako pomembna smer je regionalno sodelovanje. Balkan ne sme biti več prostor delitev, zamujenih priložnosti in obračanja v preteklost, temveč prostor povezovanja, skupnega razvoja in novih priložnosti. Naša prihodnost je odvisna od sposobnosti gradnje mostov med Beogradom, Sarajevom, Tirano, Zagrebom, Podgorico, Skopjem, Prištino in drugimi središči regije. Veliko več nas povezuje kot ločuje in verjamem, da bi morali skupni interesi, gospodarski razvoj in boljša prihodnost za naše državljane prevladati nad vsemi razlikami.
Vsak kilometer nove infrastrukture, vsaka skupna naložba, vsak izobraževalni ali tehnološki projekt, ki povezuje ljudi, predstavlja zmago nad preteklostjo in naložbo v prihodnost. Regija, ki sodeluje, postane privlačnejša za vlagatelje, varnejša za svoje državljane in obetavnejši prostor za mlade generacije, ki si želijo tam graditi življenje.
Gospodarskega razvoja ni mogoče ločiti od močnih institucij, pravne države in zaupanja državljanov. Prave blaginje ne gradijo le tovarne, naložbe in gospodarski kazalniki, temveč tudi družba, v kateri vsak človek čuti, da obstaja pravičnost, red, varnost in enake možnosti za napredek.
Čas je, da nehamo razmišljati izključno v smislu političnih ciklov in začnemo ustvarjati politike, namenjene prihodnjim generacijam. Prihodnost se ne gradi na kratkoročnih interesih, temveč na dolgoročni viziji in odgovornosti do družbe.
Srbija mora imeti jasno in dolgoročno vizijo razvoja za naslednjih 20 ali 30 let – vizijo države visokih tehnologij, izobraženih in ustvarjalnih ljudi, sodobnih podjetij, močnih univerz in družbe, ki spoštuje delo, znanje in inovacije.
V Srbijo verjamem, ker sem imel v svojem življenju priložnost videti, kako so ljudje in države napredovali, ko so verjeli v svoj potencial, vlagali v svoje ljudi in uspešno povezovali notranje prednosti s priložnostmi, ki jih ponuja svet.
Morda je najboljši primer Norveška – država, ki je imela še pred nekaj desetletji povsem drugačen razvojni položaj, danes pa predstavlja eno najbolj razvitih držav na svetu. Njene izkušnje kažejo, da je mogoče z dolgoročnim načrtovanjem, odgovornim upravljanjem virov, vlaganjem v znanje in ljudi zgraditi družbo visokih standardov in trajnostne blaginje.
Danes potrebujemo skupni cilj – zgraditi Srbijo, v kateri ostajajo mladi, v kateri se rojevajo nove ideje, ustvarjajo nove priložnosti, vlaga v znanje in razvoj ter v kateri se vsak državljan počuti varnega in verjame v prihodnost.
To je fronta, ki jo potrebujemo – fronta razvoja, znanja, enotnosti in upanja. Fronta Srbije, ki ne ostaja ujeta v preteklosti, ampak pogumno, odgovorno in odločno stopa proti prihodnosti. Začetek širokega nacionalnega dialoga je nujen predpogoj za doseganje družbenega soglasja, krepitev politične stabilnosti in učinkovitejše soočanje z izzivi, s katerimi se bo Srbija soočila v prihodnjem obdobju.
O avtorju:
Bogoljub J. Karić, je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno »Braća Karić«. V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina,.... Je član svetovalnega odbora IFIMES-a, predsednik Mednarodnega komiteja »Nikola Tesla«, strokovnjak Programa OZN za trajnostni razvoj, član Global Marketplace-a OZN in član programa OZN »AI for Good«. Karić je pionir in reformator kapitalizma v Jugoslaviji in Gorbačovovi Rusiji, vizionar, graditelj, filantrop in arhitekt nove ekonomske svetovne ureditve.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Beograd, 29.junij 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije, s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima od leta 2018 poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu (ECOSOC) OZN v New Yorku in izdaja mednarodno znanstveno revije European Perspectives, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
