Parlamentarne volitve v Turčiji 2015: AKP še vedno favorit

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES je pripravil analizo pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami v Republiki Turčiji, ki bodo 7. junija 2015. Iz obsežne analize »Parlamentarne volitve v Turčiji 2015: AKP še vedno favorit« objavljamo najbolj pomembne in zanimive dele. 

Parlamentarne volitve v Turčiji 2015:

 

AKP še vedno favorit

 

V nedeljo, 7. junija 2015 se bodo turški državljani, že tretjič v manj kot petnajstih mesecih, odpravili na volišča, kjer bodo volili poslance Velike ljudske skupščine Turčije, ki šteje 550 poslancev. V mesecu marcu 2014 so potekale lokalne volitve, predsedniške volitve pa v mesecu avgustu 2014.

 

Na parlamentarnih volitvah sodeluje 31 političnih strank, ki se bodo potegovale za 56.641.000 glasov volivcev, od tega 53.765.000 v Turčiji in 2.876.000 v tujini. Volilni prag je 10%.

 

AKP vodilna stranka v Turčiji

 

Med 31-imi strankami, ki bodo sodelovale na parlamentarnih volitvah, so štiri največje politične stranke:

 

  1. AKP-Stranka pravičnosti in razvoja, ustanovljena leta 2001. Voditelj stranke je sedanji premier Ahmet Davutoğlu. Vodilna politična stranka v Turčiji, ki si prizadeva za državljanske in verske svoboščine. V njenem konservativnem programu je poudarek na prozahodnih tržnih principih ter članstvo v EU. V notranjepolitičnem  programu se zavzema za mirno rešitev kurdskega vprašanja, vrnitev vojske, policije in sodstva v ustavne okvirje. AKP zelo ostro obračunava z vsako vzporedno strukturo v državnem aparatu.

 

AKP je v svoji dvanajstletni vladavini rešila Turčijo pred hiperinflacijo in gospodarsko krizo. Danes je Turčija 17. največje gospodarstvo na svetu.

 

Predvideva se, da bo AKP prejela 40%-45% volilnih glasov. V primeru, da stranka HDP ne bo presegla 10% volilnega praga,  bodo njeni glasovi avtomatično preneseni na največjo stranko AKP. Potencialni kurdski volivci na jugovzhodu Turčije tradicionalno ne volijo strank CHP in MHP.

 

  1. CHP-Republikanska ljudska stranka, ustanovljena leta 1919, najstarejša politična stranka moderne Turčije. Je sekularna politična stranka po vzoru evropskih socialdemokratskih strank. Predsednik stranke je Kemal Kılıçdaroğlu, sicer pripadnik šiitske sekte Alevitov.

 

CHP je imela pomembno zgodovinsko vlogo, njen ustanovitelj je bil oče Turške Republike Mustafa Kemal Atatürk. Stranka je Turčijo v kritičnih časih po 2. svetovni vojni spremenila v moderno zahodno in razvito državo. V 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja je CHP izgubila smer in je s svojimi koalicijskimi partnerji pahnila državo v globoko gospodarsko krizo. Hiperinflacija je pripeljala do zmanjševanja vrednosti turške lire. S koncem vladavine CHP in prihodom Recepa Tayyipa Erdoğana in njegove stranke AKP, je bilo povrnjeno zaupanje v turško gospodarstvo in pravno državo. Na volitvah naj bi stranka CHP prejela do 30% podpore volivcev.

 

  1. MHP-Stranka nacionalnega gibanja, je tretja stranka po velikosti. Ustanovljena je bila leta 1969. Stranka promovira turški nacionalizem in je v svoji zgodovini imela lastne milice, ki so v 70-ih letih prejšnjega stoletja zgrešile več umorov levičarskih akademikov in aktivistov. Predsednik je Devlet Bahçeli.

 

Njihov obračun z marksistično fronto DHKP/C  (Revolucionarna ljudska osvobodilna stranka-fronta) je 12. septembra 1980 vojska izkoristila za državni prevrat. Na volitvah naj bi prejeli okrog 15% glasov volivcev. Med njihovimi najbolj izstopajočimi kandidati za poslance je gotovo lanskoletni drugo uvrščeni opozicijski predsedniški kandidat in vpliven intelektualecEkmeleddin İhsanoğlu, nekdanji generalni sekretar Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC).

 

  1. HDP-Demokratična stranka ljudstev, ustanovljena leta 2012. Ima dva voditelja, vedno bolj popularnega predsednika Selahattina Demirtaşa in predsednico Figen Yüksekdağ, znano levičarsko aktivistko.

 

Stranka je levičarska in prokurdska. Zastopala naj bi interese ljudi, ki so na obrobju družbe, kot so ženske, manjšine, homoseksualci, itd. Nasprotuje kapitalizmu in verski netoleranci.

 

Populistično je pri oblikovanju  list kandidatov upoštevala 50% ženske kvote in 10% mest dodelila tudi LGBT populaciji. Stranka ima kandidate iz različnih manjšin - Alevite, Armence, Azere, Rome in ostale. Ob demonstracijah v Gezi parku leta 2013 v Istanbulu so bili glas Zelenih.

 

Prvič gredo na volitve kot stranka. Na prejšnjih volitvah so bili njeni kandidati izvoljeni v parlament kot samostojni kandidati (29). HDP lahko pričakuje 10%-12% glasov volivcev, po večini levičarjev in nekaj kurdskih glasov na jugovzhodu Turčije.

 

Tokratne parlamentarne volitve so zelo pomembne za Turčijo. Sedanji predsednik  stranke AKP in vlade Ahmet Davutoğlu prvič pelje stranko na volitve, potem ko jo je  12 let vodil karizmatični voditelj Erdoğan.

 

Za ustanovitelja stranke AKP in sedanjega predsednika Republike Turčije Erdoğana so volitve pomembne zaradi reforme predsedniškega sistema iz parlamentarnega v (pol)predsedniški sistem, saj s tem lahko dejansko vodi Turčijo na podlagi programa stranke (Turčija 2023, uvrstitev med 10 najrazvitejših gospodarstev sveta).

 

Za CHP bodo volitve določile spremembo smeri. Verjetno bodo po skromnem volilnem rezultatu zamenjali voditelja in spremenili politično smer, bolj proti levemu centru.

 

Novi parlament in nova vlada pred številnimi izzivi

 

Po parlamentarnih volitvah se bosta novi parlament in nova vlada znašla pred številnimi izzivi, saj:

 

● AKP želi spremeniti parlamentarni sistem v predsedniški. CHP, HDP in MHP temu nasprotujejo.

 

● AKP želi zadržati volilni prag na sedanjih 10%. CHP ga želi zmanjšati na 5%. MHP je za spremembo, vendar ne navaja številk. HDP je za volilni prag 0%.

 

● Kar zadeva alevitsko manjšino, so v AKP prepričani, da je ustvarjeno vzdušje za razpravo v zvezi s tolmačenjem islama. CHP zahteva uradno priznanje in enakost za Alevite in legalizacijo vseh njihovih molilnic, imenovanihCem Evi/Cemevi. MHP je za večje priznanje alevitskega islama. HDP se zavzema za to, da vsa alevitska svetišča dobijo dovoljenje in ustavni status.

 

● Kar zadeva pravice žensk, je AKP zagovornica povečanja stopnje rojstev in natalitete z nagradami materam in dodatkom za tiste matere, ki delajo oziroma so zaposlene. Zavzemajo se za strogo prepoved vsakršnega nasilja nad ženskami. CHP in MHP sta za pomoč najrevnejšim družinam ter za večjo zaposlitev žensk v sodstvu. V HDP so šli še dlje od ostalih in zahtevajo ustanovitev ministrstva za ženske zadeve, predlagajo, da vsaka gospodinja dobi socialno pomoč in da ima enake pravice kot delavci, saj doma dela.

 

● Kar zadeva kurdsko vprašanje, je AKP prvič v zgodovini moderne Turčije začela mirovni proces imenovan »Notranji mir«.

 

Z vstopom HDP v parlament dobijo Kurdi prvič v zgodovini stranko, ki jih bo zastopala. CHP in MHP sta bolj zadržani, kar zadeva mirovni proces in nista edini. Tudi AKP in HDP se zelo resno lotevata sedanjega mirovnega procesa zaradi občutljive narave problema in odpora sekularno republikanskih elit ter proislamističnih Kurdov.

 

V minulih letih se je Turčiji okrepila civilna družba, še posebej pa mediji. Aktualni problemi na relaciji »mediji – vlada« kažejo, kako naporen družben proces je zagotavljanje delovanja medijev in kako močno je pod vplivom in bremenom negativnih izkušenj iz turške preteklosti.

 

Gospodarstveniki kandidirajo

 

Zanimivo je, da na teh volitvah politične stranke kandidirajo predvsem znana imena iz sveta gospodarstva. Vsi se zavedajo, da so volivci navdušeni nad AKP prav zaradi uspešne gospodarske politike. AKP ima 18 kandidatov iz sveta gospodarstva, med njimista tudiMustafa İbrahim Turhan, bivši direktor Istanbulske borze inNaci Ağbal, bivši državni sekretar finančnega ministrstva, ki bo verjetno nadomestil gospodarskega stratega vlade,Ali Babacana.

 

CHP ima prav tako 18 kandidatov, ki so znana v gospodarstvu. Angažiral je tudiKemala Dervişa, bivšega gospodarskega ministra in strokovnjaka UN za razvojne programe, da pripravi gospodarski program stranke.  MHP kandidiraDurmuşa Yılmaza, bivšega guvernerja centralne banke.

 

Kar se tiče zastopanosti žensk, ima HDP največ kandidatk in sicer 268, CHP jih ima 103, AKP 99 in MHP 40.

 

Erdoğan zaščitni znak AKP

 

Erdoğan je v minulem desetletju zagotovil boljšo prihodnost Turčije, jo stabiliziral in vrnil na regionalno in svetovno prizorišče. Dokazal je, da je voditelj nove dobe Turške republike. Takšna politika je ustvarila tudi nasprotnike, ki si ne želijo močne in vplivne Turčije. Za poslovneže in tuje investitorje Erdoğan pomeni hkrati varnost in stabilnost njihovih naložb.

 

Turčija je zahvaljujoč  Erdoğanu postala »oaza miru« v nemirni regiji (državljanska vojna v Iraku in Siriji, iranski jedrski program in grožnje Zahoda, nestabilnost v Črnem morju po ruski aneksiji Krima). Turški državljani si želijo ohranitev vseh pozitivnih pridobitev sedanje vlade, od socialne blaginje, dobrih pogojev za poslovanje do visoke gospodarske rasti.

 

Turčija je že desetletje država kandidatka za članstvo v EU, čeprav je pogajalski proces v zastoju, kar ni dobro za nobeno stran. Dejstvo, da je bilo v minulih petih letih odprto samo eno pogajalsko poglavje, zmanjšuje kredibilnost EU v očeh turške javnosti. Nadaljevanje reformnega in pogajalskega procesa je zelo pomembno za nadaljnji razvoj Turčije, obenem pa EU, ki je v globoki krizi, potrebuje močno in stabilno ter gospodarsko uspešno državo članico. 

 

Še en korak v razvoju vzhajajoče turške demokracije

 

Mednarodni inštitut IFIMES meni, da so prihajajoče parlamentarne volitve zelo pomembne za prihodnost demokracije v Turčiji in bodo še en korak v razvoju vzhajajoče turške demokracije. Za Turčijo je pomembno, da se ukinejo številne vzporedne strukture in odločanje vrne v inštitucije turške države. To predstavlja največje izzive za novo vlado in predsednika Erdoğana kot tudi nadaljevanje začetih reform, mirovnega procesa s Kurdi in zagotavljanje širšega notranjega konsenza in regionalne stabilnosti.

 

Turški volivci še vedno ne želijo žrtvovati Erdoğana in voliti opcijo, ki ne bi bila preverjena in bi predstavljala nekakšen prehod v nepredvidljivo in negotovo prihodnost. Še vedno se spominjajo časov, ko je bila na oblasti CHP (več vojaških prevratov, bankroti, devalvacije turške lire), ki dejansko zagotovo ponuja negotovost. Erdoğanova vizija napredka in razvoja Turčije je bistveno hitrejša od akterjev, ki sodelujejo ali spremljajo to pot. Ta razkorak pa je v prihodnjem obdobju potrebno zmanjšati.

 

Ljubljana, 31. maj 2015 



Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike. Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki