ODNOSI MED TURČIJO IN EVROPSKO UNIJO PRED ZASEDANJEM

Častitljivi rektor Univerze v Ljubljani, spoštovani udeleženci, gospe in gospodje! Zahvaljujem se Univerzi v Ljubljani za topel sprejem. V veliko veselje mi je, da sem danes tukaj z vami. Hvaležen sem profesorju Jezerniku za priložnost, da lahko ogovorim tako ugledno občinstvo. Na začetku bi rad čestital Slovenskemu narodu za uspešen vstop v EU in NATO.

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES), Ljubljana, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES spremlja proces pridruževanja Evropski uniji ter pripravljenost držav, posebej Hrvaške in Turčije, za začetek pogajanja za vstop v EU. IFIMES meni, da je proces približevanja Turčije Evropski uniji strateškega pomena za Evropo 21. stoletja. O odnosih med Turčijo in EU je na predavanju v Ljubljani 1. decembra 2004 spregovoril turški podpredsednik vlade in zunanji minister Abdullah Gül. Predavanje v Ljubljani vsebuje poglede Turčije pred vrhunskim sestankom EU 17. decembra 2004 v Bruslju. Na njegovo željo objavljamo predavanje v celoti.


Abdullah Gül
Podpredsednik vlade in zunanji minister

Častitljivi rektor Univerze v Ljubljani, spoštovani udeleženci, gospe in gospodje! Zahvaljujem se Univerzi v Ljubljani za topel sprejem. V veliko veselje mi je, da sem danes tukaj z vami. Hvaležen sem profesorju Jezerniku za priložnost, da lahko ogovorim tako ugledno občinstvo.
Na začetku bi rad čestital Slovenskemu narodu za uspešen vstop v EU in NATO. Turčija je prijateljski narod Slovencev pozdravila in podpirala v tem procesu. Kot zavezniki in partnerji smo z veseljem spremljali uspešen zaključek prehodnih obdobij na poti v članstvo v EU in NATO. Dosežek Slovencev pri uvajanju popolne demokracije in dinamičnega gospodarstva v tako kratkem času je spoštovanja vreden.
Gospe in gospodje! Evropska unija je zaradi svoje dinamične narave konstantno središče za vse Evropejce, ki spoštujejo njene ideale: Evropa naj bi bila območje trajnega miru in stabilnosti, kontinent, kjer lahko vsi uživajo koristi demokracije, vlade prava, človekovih pravic in tržnega gospodarstva, Evropa je unija, kjer je blaginja namenjena vsem. Še pred petimi desetletji je bil to le sen, danes pa je projekt celotne in svobodne Evrope bliže resničnosti kot kdaj koli prej.
Gospe in gospodje! Politična, kulturna in gospodarska povezava Turčije z Evropo ima že več kot dvestoletno tradicijo. Turška republika je že od svoje ustanovitve pred približno osemdesetimi leti sledila politiki vključevanja v zahodne institucije. Turčija je že od samega začetka vključena v Svet Evrope in NATO, Zato ni bilo presenetljivo, da smo zaprosili za pristop takratni Evropski gospodarski skupnosti zgolj osemnajst mesecev po njeni ustanovitvi. Rezultat te prošnje za pridružitev je bil Pridružitveni sporazum iz leta 1963, 28. člen tega sporazuma je predvidel tudi, da se bo Turčija nekega dne pridružila Skupnosti. Vezi med Turčijo in EU so postajale vse močnejše. Iz gospodarskega vidika je EU tradicionalno naš največji trgovinski partner in tuji vlagatelj. Po besedah Evropske komisije ima Turčija visoko sposobnost absorpcije v primerjavi z drugimi državami kandi-datkami. To poudarjam, ker želim izraziti svoje zaupanje v dinamiko turškega gospodarstva.
Z uspešnimi gospodarskimi reformami v zadnjih letih smo dosegli stabilnost, rast in zaupanje. Sprejeli smo odločitev in zagotavljamo, da bo do vstopa v EU turško gospodarstvo postalo dovolj močno, da bo predstavljalo vir dinamike v EU. Naslednji vidik gospodarske prisotnosti Turčije predstavljajo turški poslovneži v Evropi. Z več kot 80 tisoč podjetji v svoji lasti turški poslovneži v EU že zdaj zagotavljajo delovna mesta za desetine tisočem Evropejcem. Turški poslovneži so se dokazali na več tujih trgih, s polnopravnim članstvom Turčije pa bodo imeli še veliko več možnosti za ustvarjanje delovnih mest.
Po svoji geografski legi se Turčija nahaja na križišču sedanjih in prihodnjih energetskih, prometnih in komunikacijskih mrež, ki povezuje EU z Vzhodom in obratno. Z geopolitičnega vidika je Turčija v tem obdobju razvila svoje kulturne, politične in trgovinske odnose z Balkanom, črnomorskimi in kavkaškimi državami. Rusija je danes med našimi največjimi trgovinskimi partnerji. Zahvaljujoč našim jezikovnim in kulturnim vezem s srednjeazijskimi republikami imamo dober dostop do te regije. Na Bližnjem vzhodu pa je Turčija država, ki ji zaupajo tako Izraelci kot Palestinci. Moja vlada je uvedla forum sosedskih držav kot podporo pri reševanjem problemov v Iraku. Ta forum se je izkazal kot pomembna opora v prizadevanjih za mir v Iraku. Generalni sekretar ZN je visoko ocenil to pobudo in tudi sam prispeval k njej. Prejšnji teden se je ta forum sestal z državami članicami skupine G-8, EU, OIC (Organizacija islamske konference) in Arabsko ligo, da bi pomagal zagotoviti politični proces v Iraku.
Turčija še naprej spodbuja reforme in preoblikovanje političnih pogojev za pospešitev gospodarskega razvoja na Bližnjem vzhodu. Turčija je prav tako močan akter v prizadevanjih za preprečevanje konfliktov, obvladovanje kriznih razmer in normalizacijo razmeri po konfliktih. Imamo izkušnje v operacijah ohranjanja miru v Bosni, na Kosovu, v Albaniji, na Bližnjem vzhodu in v Gruziji. Prevzeli smo poveljstvo ISAF II v Afganistanu in uspešno izvedli to težko nalogo. To misijo bomo zopet prevzeli februarja naslednje leto. Vsa ta vprašanja in ureditev razmer v vseh teh regijah pa so prednostna naloga tudi za EU.
Gospe in gospodje! Etnični, kulturni in verski predsodki so danes na žalost mnogo bolj razširjeni kot kdaj koli prej. Ti pa izvirajo iz socialno-ekonomskih problemov, kot so preseljevanje, revščina, organizirani kriminal in terorizem ter te probleme tudi sami ustvarjajo. Premagovanje teh ovir je pomembna naloga, naš skupni izziv.
Zato bi moral biti eden od naših ciljev premostitev razlike vseh vrst s solidarnostjo, razumevanjem, dialogom in složnostjo. Na tem področju je Evropska unija dokazala svojo vrednost kot skupnost različnih kulturnih, etničnih in verskih skupnosti. Odnosi med Turčijo in EU in smer, v katero se bodo razvijali v prihodnjih mesecih, bodo imeli pomembne posledice za regionalno in svetovno složnost. Evropska unija bi morala biti tista napredna sila, ki lahko doseže politične cilje na svetovni ravni. Vedno smo verjeli, da bo širitev služila temu namenu, zato me veseli, da evropski državniki, politiki, intelektualci in poslovneži s svetovno vizijo gledajo na cilj Turčije, da se pridruži Evropi, z vidika enakih strateških interesov.
Gospe in gospodje! Moja država je bila z notranjo dinamiko vedno pripravljena, da se hitro prilagodi novim razmeram. To je zlasti pomembno v EU, ki je sama po sebi velik projekt preoblikovanja. V zadnjih letih smo zabeležili ogromen napredek v izpolnjevanju standardov EU na številnih področjih. Turški parlament je na predlog moje vlade sprejel osem političnih paketov reform. Z njimi naj bi v skladu z normami in pravnim redom EU nadgradili že tako sodobne standarde demokracije. S tem so se še bolj utrdile temeljne pravice, kot so svoboda izražanja, pravica do združevanja in mirnega zbiranja, kulturne in verske pravice.
Okrepljena je bila civilna narava naše demokracije in civilne družbe. Izboljšali smo zakone proti korupciji in postali pogodbenica temeljnih konvencij na tem področju. Sprejeli smo zakone in podzakonske predpise o odgovornosti državnih uradnikov in preglednosti v upravi. Oblikovan je projekt reforme za bolj decentralizirano in racionalizirano javno upravo. Uveljavljen je Zakon o pravici do obveščenosti, ki zagotavlja celovit okvir za javno preglednost. Vse te daljnosežne spremembe odseva poročilo in priporočilo Komisije, objavljeno 6. oktobra.
Po besedah uslužbencev EU smo izvedli »tiho revolucijo«. Skladno s tem je Komisija priporočila začetek pristopnih pogajanj. Ta razvoj je zgodovinskega pomena. V prihodnosti si bomo še naprej prizadevali izboljšati naše standarde in izvajanje. To je za nas trajna naloga.
Gospe in gospodje! S približevanjem decembrskega Evropskega sveta je vprašanje pridružitve Turčije sprožilo javne razprave v nekaterih državah EU. Take razprave se mi zdijo normalne in koristne. Po mojem mnenju pa je slabo in nepravično, da se te razprave osredotočijo predvsem na »polnopravno« članstvo Turčije, čeprav smo šele v zelo zgodnji fazi. Zato ne smemo pozabiti na resnični pomen pričakovane odločitve, ki naj bi bila sprejeta 17. decembra.
Če se bodo pogajanja začela, bomo odprli novo fazo v naših odnosih, ki bo trajala še leta. Uspešnost Turčije pa bo določila, kako dolgo bo ta faza trajala. Ko si predstavljamo Turčijo kot članico EU, moramo pred seboj imeti sliko drugačnih okoliščin, kot so prisotne danes. Zamišljati si moramo točko, ko bo Turčija izpolnila vse zahteve za članstvo.
Gospe in gospodje! Čez približno v dneh ob izteku leta 2004 bo EU sprejela pomembno odločitev o Turčiji. V zvezi s tem menim, da je pomembno ne zanemariti dejstva, da pridružitveni proces Turčije nikoli ni bil igra, v kateri ena stran izgubi, kar druga pridobi. Turčija, EU in vse njene države članice bodo pridobile z našim polnopravnim članstvom, kot je pokazala študija o vplivu, ki jo je pri-pravila Komisija. To pa je glavni dejavnik, ki je do zdaj in bo še naprej povezoval Turčijo in EU.
Želel bi odgovoriti tudi tistim, ki predlagajo, da Turčija ne dobi možnost članstva, temveč status »posebnega partnerja«. Ne smemo pozabiti, da ima Turčija že zdaj močne in posebne odnose z EU. Naša carinska unija deluje že osem let, potekajo pa tudi že prizadevanja za njeno okrepitev. Ustanovljena so sredstva za sodelovanje v ESDP (Evropska perspektiva prostorskega razvoja). Predpristopna strategija je v celoti pripravljena za izvedbo z obsežnim političnim in makro-ekonomskim dialogom in finančnim sodelovanjem.Potekajo razgovori za liberalizacijo storitev in javnih naročil. Skratka, nadomestka za polnopravno članstvo ni. Predlogi za posebni status pomenijo tveganje, da se bodo spremenili vidiki prihodnosti za vse strani, in so kot taki nesprejemljivi.
Gospe in gospodje! Pričakujemo, da bo EU na srečanju na vrhu 17. decembra sprejela jasno in brezpogojno odločitev, da se leta 2005 brez odlašanja začnejo pristopna pogajanja s Turčijo. Izredno pomembno je, da je ta odločitev pravična, nepristranska in objektivna. Bilo bi obžalovanja vredno, če bi dovolili, da kratkoročne skrbi ali vprašanja notranje politike posameznih držav članic zasenčijo ali spodkopljejo tako velik projekt, ki je pomemben za prihodnost vseh nas. Pomembno je tudi, da odločitev srečanja na vrhu ne bo v nasprotju z načeli, na katerih temelji EU. Naša prednostna naloga je doseči, da postane proces pristopnih pogajanj trajen in predvidljiv.
Gospe in gospodje! Slovenija in Turčija sta državi, ki sledita skupnemu evropskemu pozivu. Imamo enake cilje kar zadeva številna vprašanja zunanje politike. Slovenijo obravnavamo kot pomembnega partnerja v regiji z dolgo kulturno in industrijsko tradicijo ter urejeno komunikacijsko in prometno infrastrukturo, ki po geografskem položaju predstavlja vrata v srednjo in vzhodno Evropo. Menim, da bi morali poglobiti naše bilateralno sodelovanje in ga učinkovito razširiti zunaj svojih držav, zlasti pri gospodarski oživitvi jugovzhodne Evrope. Tesne vezi Turčije s Kavkazom in srednjeazijskimi državami bi lahko omogočile nove poti sodelovanja. Slovenska podjetja lahko izkoristijo možnosti lažjega dostopa do teh regij.
Verjamemo, da se Slovenija tako kot mi zaveda, da se nam bodo odprle nove poti sodelovanje v obojestranskem interesu, ko se bodo potrdile možnosti za pristop Turčije.

Hvala za pozornost!



Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike. Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki