Slovenija 2022: Referendum kot zloraba dovoljenega demokratičnega instrumenta

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. IFIMES je pripravil analizo pred prihajajočimi zakonodajnimi referendumi v Republiki Sloveniji, ki bodo izvedeni 27.novembra 2022. Iz obsežne analize »Slovenija 2022: Referendum kot zloraba dovoljenega demokratičnega instrumenta« objavljamo najbolj pomembne in zanimive dele. 

Slovenija 2022:

 

Referendum kot zloraba dovoljenega demokratičnega instrumenta

 

Republiki Sloveniji so po državnozborskih, predsedniških in lokalnih volitvah v tem letu na vrsti zakonodajni referendumi, ki bodo izvedeni 27. novembra 2022 in na katerem bodo volivci glasovali o treh referendumskih vprašanjih: 1.Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022? 2. Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022? 3. Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 22. junija 2022?

Skupno vsem trem referendumskim vprašanjem je, da gre za referendumsko pobudo Slovenske demokratske stranka (SDS) Janeza Janše, ki je vodila Slovenijo v času pandemije Covid-19 (marec 2020 - maj 2022) pa vse do poraza na državnozborskim volitvah aprila letos. 

Referendum o Zakonu o RTV Slovenija

Javni televizijski servis RTV Slovenija se od svoje ustanovitve sooča s političnim vplivom. Politične stranke so imele vpliv skozi neposredno imenovanje članov Programskega sveta RTV Slovenija s strani državnega zbora. Vsaka sprememba vladne koalicije je imela neposredni odmev in vpliv na dogajanja znotraj RTV. Analitiki menijo, da sta imeli največji vpliv na RTV Slovenije od osamosvojitve države stranki Socialnih demokratov (SD) in Slovenska demokratska stranka (SDS). Seveda so imele manjši vliv tudi druge stranke. 

Programski svet šteje 29 članov, nadzorni svet pa 11. Po sprejetju novele Zakona[2] o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1) s strani aktualne parlamentarne večine bi ustanovili enoten organ – svet zavoda s 17 člani, v katerem bi bilo šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov različnih javnosti. Hkrati bi po enega člana imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, enega člana bi imenoval predsednik države na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, enega člana SAZU, enega člana Olimpijski komite Slovenije, enega člana Informacijski pooblaščenec, enega člana Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, enega člana krovna organizacija invalidskih organizacij, enega člana Varuh človekovih pravic in dva člana Nacionalni svet za kulturo. Državni zbor tako v svet zavoda ne bi več imenoval predstavnikov. Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.

Po predlogu zakona RTVS bi namesto generalnega direktorja zavod vodila in upravljala štiričlanska uprava s štiriletnim mandatom. Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele bi prenehal mandat zdajšnjemu programskemu in nadzornemu svetu.

Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj zakonodajnih sprememb je za uveljavitev zakona, ker meni, da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval Državni zbor, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru. Zmanjšanje števila članov sveta zavoda bi omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno raznolikost oziroma uravnoteženost.

Proti spremembam so pobudniki referenduma, ker menijo, da se z novelo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost. Nasprotniki menijo, da se s sprejetjem novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.

Analitiki menijo, da je vprašanje javnega servisa RTV Slovenija izjemnega pomena za slovensko družbo in demokracijo. Spremembe so očitno potrebne in zaželene, posebej ker sprejete zakonske rešitve v veliki meri eliminirajo politični vpliv na delovanje javnega servisa in odpirajo dejansko možnost, da postane javni servis v pravem pomenu te besede. 

Referendum o dolgotrajni oskrbi

Zakon[3] o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk) določa da bi se začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, zamaknil za eno leto zaradi zagotovitve še dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev. Ocena je, da obstoječi zakon ne omogoča svoje izvedbe.

Predlagatelji zakonskih sprememb so za uveljavitev zakona, ker menijo, da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi. Kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona bi se dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo.

Pobudniki referenduma so proti takšnim spremembam, ker menijo, da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve. Menijo, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

Analitiki menijo, da je vprašanje dolgotrajne oskrbe pomembno vprašanje, še posebej glede na situacijo staranja prebivalstva, vendar pa je predhodna vlada Janeza Janše (SDS) sprejela zakon zaradi prihajajočih volitev in ni pripravila teren za njegovo implementacijo v praksi. Zaradi tega je smiselno preložiti izvedbo zakona o dolgotrajni oskrbi za eno leto dokler se ne uredijo pogoji za njegovo implementacijo v praksi. 

Referendum o organiziranosti vlade

Vlado bi po novem sestavljalo 20 ministrstev, kar je tri več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev bi pridobili nova ministrstva za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor. Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi postali ministrstvi. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu bi še vedno vodil minister brez listnice.

Predlagatelji zakonskih sprememb so za uveljavitev Zakona[4] o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), ker menijo, da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše ob drugačni organizaciji. Ministrstva bodo bolj vitalna in operativna, odzivnejša in učinkovitejša, za izvedbo sprememb pa niso potrebna dodatna finančna sredstva.

Pobudniki referenduma so proti takšnim spremembam, ker menijo, da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce. Povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.

Analitiki menijo, da se je prvič v zgodovini samostojne slovenske države zgodilo da opozicija ovira oblikovanje novih in različnih ministrstev. Dosedanja praksa je bila, da se vladna koalicija organizira na način, za katerega meni da je najbolj ustrezen in da se njeno delo ocenjuje na podlagi rezultatov. To je ključno, saj opozicija blokira oziroma onemogoča novi vladi oziroma predsedniku vlade, da bi oblikoval vlado, za katere ocenjuje, da je sedaj potrebna. Mandat za sestavo vlade so mu zaupali volivke in volivci, ko so ga podprli na volitvah in ga je kasneje predsednik države na podlagi rezultata predlagal za mandatarja za sestavo vlade. Sedaj je predsedniku vlade onemogočeno delo v ekipi, ki bi si jo sam sestavil, saj ne more oblikovati ekipe oziroma vlade skladno s svojimi videnji. Opozicija bo posledično težko pred naslednjimi volitvami trdila, da je bila vlada neučinkovita, neoperativna, če je z zlorabo demokratičnega instituta referenduma mandatarju (za skoraj leto dni) onemogočila sestavo in posledično vodenje vlade – za kar je konec koncev dobil mandat volivk in volivcev. 

Referendum kot zloraba dovoljenega demokratičnega instrumenta

Na zakonodajnem referendumu volivke in volivci odločajo o uveljavitvi treh zakonov, ki jih je sprejel Državni zbor pred njihovo razglasitvijo. Državni zbor razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, če to zahteva najmanj 40.000 volivcev. Pobuda za vložitev zahteve za razpis referenduma mora biti podprta s podpisi najmanj 2.500 volivcev, ki jo je potrebno vložiti v Državni zbor v sedmih dneh po sprejemu zakona. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so glasovali veljavno, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Ni dovolj, da večina glasuje proti . Proti mora namreč glasovati vsaj petina vseh volivcev oziroma volilnih upravičencev. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Slovenija se nahaja pred tektonskimi političnimi spremembami. Aprila letos se je z zmago Gibanja Svoboda (GS) Roberta Goloba začel politični cunami, ki se je nadaljeval z zmago neodvisne predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar in tudi še na nedavnih lokalnih volitvah, na katerih je največji vladni stranki Gibanju Svoboda uspelo na lokalni ravni zasesti sredinski politični prostor. 

Analitiki menijo, da se v Sloveniji dovoljeni demokratični instrument referenduma pogosto zlorablja, še zlasti s strani Slovenske demokratske stranke (SDS) Janeza Janše. Zaradi tega ima prihajajoči referendum poseben pomen, ker bi bila z uspehom referenduma oziroma z uveljavitvijo sprejetih zakonov podana zaušnica Janezu Janši in Slovenski demokratski stranki kot slovenski inačici Orbanizma. Hkrati bi šlo za pomemben premik v političnem razvoju Slovenije v smeri  države z razvito in stabilno demokracijo. 

Ljubljana, 23.november 2022       


[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije iz Ljubljane, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.

[2] Vir PISRS: Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), povezava: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4461

[3] Vir PISRS: Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), povezava http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO7621

[4] Vir PISRS: Zakon o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-J), povezava: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO8590#