Putinova vojna, svetovna srečanja, itd.

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. J. Scott Younger je predsednik pri Glendale Partners in član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom “Putinova vojna, svetovna srečanja, itd. ” nadaljuje z analizo vojne situacije v Ukrajini. 

 Dr J Scott Younger, Mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji, Častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu inčlan Svetovalnega odbora IFIMES

Putinova vojna, svetovna srečanja, itd.

 

Zadnje obdobje je bilo polno svetovnih srečanj, od katerih nobeno ni vključevalo Rusije ali pa je bila vključena le ob robu zaradi njenih namenov glede Ukrajine. Posebna sprememba glede poročanja o ukrajinskem konfliktu je svetovno prvenstvo v nogometu, dogodek, ki se organizira vsake štiri leta in ki ga zdaj gosti Katar.  Prvenstvo je leta 2018 gostila Rusija in Putin je bil na njem zelo opažen. Na to, da si je štiri leta pred tem priključil Krim, so 'pozabili' in  Rusi so poželi vse pohvale za uspešen dogodek. Vendar pa se Rusija ni kvalificirala za trenutno prvenstvo na Bližnjem vzhodu. Zelo jih bomo pogrešali! Svetovno prvenstvo v Katarju vzame veliko medijskega prostora, ne samo zaradi nogometa, a to je že druga zgodba.

Pravkar se je v letovišču Sharm el Sheikh v Egiptu ob Rdečem morju končal COP27 pod okriljem ZN. Pri tem smo, po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Gutteresa,  na avtocesti v pekel, ker nismo, zlasti velike države razvitega sveta in sveta v razvoju, med katere sodijo Kitajska, ZDA, Rusija in Indija, naredili dovolj za zmanjšanje emisij CO2. Globalne povprečne temperature ne ostanejo pod dvigom za 1,5 stopinje nad poljubno predindustrijsko ravnjo. Menijo, da bi podnebne spremembe, ki bi sledile, popolnoma razdrle svet in ga pustile v zmedi. Dejansko nasprotno stališče izraža Ameriški inštitut za ekonomske raziskave (17. 10. 2022). Človek ima občutek, da so ta velika srečanja, ki vsako leto stanejo milijarde dolarjev, na koncu neuspešna. Obstajati mora boljši način za reševanje svetovnih težav.

Drugi večji dogodek, ki je potekal, je bilo srečanje G20, srečanje držav, ki so največje po svojem gospodarstvu. To je potekalo v kongresnem centru v Nusa Dua na Baliju v Indoneziji, gostitelj pa je bil predsednik Joko Widodo. Ambient, ki ga ponuja Bali, je čudovit, miren.  Ko bi bilo le mogoče vzeti nekaj tega miru!

Vsi voditelji teh držav so se pojavili na tem dogodku, razen Putina, zaradi česar so srečanje poimenovali G19, čeprav se ga je za kratek čas udeležil Sergej Lavrov, ruski zunanji minister s svojimi običajnimi zanikanji in poslušal je kako člani G19 sporočajo Rusiji, naj odide iz Ukrajine in konča vojno. Konflikt je prizadel toliko držav, zlasti v Afriki, zaradi motenj v oskrbi z bistvenimi žiti. Ukrajina je namreč ključna dobaviteljica pšenice na svetovnem prizorišču, Rusija pa poskuša Ukrajini odreči njen ključni izhod na Črno morje. 

Medtem je bil Putin v svojem 'bunkerju', kjer  se je skrival. Odtenki Hitlerja! Ali bo dočakal podoben konec? V zadnjem obdobju ga ni bilo na spregled in vodenje vojne je bilo prepuščeno generalom. Nadaljevali so z vojno na dolge razdalje, z raketami in iranskimi droni. Vedo, da ne morejo zmagati v spopadu na kopnem, vendar po njihovem mnenju Ukrajinci nimajo dovolj moči za končanje spopadov. Kljub nedavnemu ukrajinskemu uspehu s ponovnim zavzetjem strateškega mesta Herson, bi lahko spopadi trajali še nekaj časa. Rusi so ob umiku svojih večinoma nedotaknjenih enot razstrelili del glavnega prehoda čez reko Dneper, da bi tako močno ovirali ukrajinsko napredovanje. S 30.000 vojaki in z lepim številom pravilno vkopanih neizkušenih nabornikov, jih bo zelo težko pregnati, poleg tega pa bodo nadaljevali zračno bombardiranje. Takšna strategija brez napredka na kopnem ni nikoli delovala; krepi odločenost napadenih, da se uprejo. Gre za poskus škodovanja državljanom in infrastrukturi, zlasti vodovodnemu in električnemu omrežju pred zimskimi meseci hudega mraza, ki so se tam začeli že nekaj mesecev prej kot pri nas.

Pred nekaj dnevi je obstajala zaskrbljenost zaradi skorajšnje nesreče v jedrski elektrarni v Zaporožju, ki leži približno 100 km od Hersona. Združeni narodi so  poslali kvalificirane opazovalce na teren. Vsaka stran krivi drugo in čeprav je verjetneje, da so krivi Rusi, bi bila katastrofa zaradi udara hujša od černobilske in bi bilo zaradi radiacijskih padavin prizadetih veliko ljudi na zelo širokem območju.

Predsednik  ZDA Joseph Biden in predsednik Kitajske Xi Jinping sta se srečala na vrhu G20 na Baliju in se prisrčno rokovala v pozdrav. Vendar sta le utrdila točke nacionalnega dogovora in pustila vprašanja, kot je Tajvan, odprta na mizi. Čez nekaj let se bodo pojavile težave v zvezi s Tajvanom in leta 2024, ko bodo ZDA zamenjale svojega predsednika, ne vemo, ali bo predsednik Biden ponovno izvoljen za drugi mandat ali pa bo Donald Trump dobil drugo priložnost. Jaz, na primer, ne razumem, kako si lahko Trump pridobi pravico kandidirati kot republikanski kandidat s številnimi odprtimi sodnimi postopki proti njemu. Toda ZDA so drugačne! Odnos ameriške vlade bi se lahko spremenil, če bi bil v Beli hiši republikanec in če bo bil to Trump, bo nemogoče napovedati, kaj se bo zgodilo glede na  njegov samosvoj slog.

Toda v kratkem se bo Putin znova pojavil, če bo sedanji zastoj ugoden zanj; v nasprotnem primeru bo pustil svojim generalom, da vodijo zadeve oziroma da prevzamejo krivdo, če bodo šle stvari narobe. Konec igre je na vidiku, vendar ne zadržujte diha!

O avtorju: 

Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v destih državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.

Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.

Ljubljana/Glasgow, 28. november 2022


[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.