Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je prepoznaven po svojih rednih in poglobljenih analizah globalnih dogajanj, s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih strateško pomembnih regijah sveta. Pred lokalnimi volitvami na Kosovu, ki bodo 12. oktobra 2025, je IFIMES pripravil nadaljevanje analize trenutnih političnih razmer v zaključnih fazah volilne kampanje. Iz obsežne študije »Lokalne volitve na Kosovu 2025: Vloga Rusije, ZDA in EU pri preoblikovanju politične krajine« izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele, ki ponujajo jasen pregled političnih trendov, izzivov in priložnosti za dialog med Prištino in Beogradom ter za vključevanje etničnih skupnosti v kosovske institucije.
Pete lokalne volitve na Kosovu, od razglasitve neodvisnosti leta 2008, bodo 12. oktobra, drugi krog pa je predviden za 2. november. Volitve bodo zajele 38 občin, kjer bodo izvoljeni župani in občinske skupščine.
Mednarodni inštitut IFIMES je že objavil analizo z naslovom: »Lokalne volitve na Kosovu 2025: Med institucionalno blokado in demokratičnim preizkusom« (29. 9. 2025), ki je dostopna na povezavi: https://www.ifimes.org/sl/raziskave/lokalne-volitve-na-kosovu-2025-med-institucionalno-blokado-in-demokraticnim-preizkusom/5617
Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled Kosova. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.
Po drugi strani pa bi lahko uspeh opozicijskih strank (Demokratska stranka Kosova – PDK, Demokratska liga Kosova – LDK, Zavezništvo za prihodnost Kosova – AAK) služil kot katalizator za oblikovanje širše politične koalicije, ki bi prevzela pobudo za stabilizacijo političnega prizorišča in ponovno odprtje dialoga z Beogradom pod okriljem EU.
Mednarodna skupnost posebno pozornost posveča izvajanju Evropskega načrta za normalizacijo odnosov iz leta 2023 in njegovega Ohridskega aneksa. Način izvedbe lokalnih volitev bo kazalnik pripravljenosti Kosova, da spoštuje mednarodne obveznosti, zlasti glede ustanovitve Skupnosti srbskih občin (SSO) in varstva pravic manjšin.
Vloga mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike in Evropske unije, ostaja ključna. Washington kaže nekaj zadržkov do vlade Albina Kurtija zaradi neizpolnjenih zavez, čeprav Kosovo zaseda strateški položaj v ameriški politiki na Zahodnem Balkanu. Bruselj pa si po drugi strani prizadeva ohranjati dialog z mehanizmi pogojevanja in finančne podpore. Znotraj EU obstajajo različni pristopi: Nemčija in Francija zagovarjata močnejši pritisk in politični nadzor nad kosovsko vlado, medtem ko države, kot sta Hrvaška in Slovenija, dajejo prednost konstruktivnemu pristopu in krepitvi institucionalnega dialoga. Postavlja se vprašanje, koliko države nekdanje skupne države dejansko prispevajo k stabilizaciji Kosova in koliko še dodatno zapletajo situacijo.
Natova misija KFOR je povečala svojo prisotnost na občutljivih območjih na severu Kosova, kar signalizira njeno oceno nestabilnosti varnostnih razmer. Čeprav med lokalnimi volitvami ne pričakuje večjih incidentov, ima prisotnost KFOR tudi psihološki učinek – pomirja napetosti med srbskim prebivalstvom, hkrati pa nas opominja na nerešene politične in etnične spore.
Rusija bo oktobra 2025 predsedovala Varnostnemu svetu OZN, na dnevnem redu pa naj bi bila tudi vprašanja Kosova ter Bosne in Hercegovine.
V kontekstu Kosova je Rusija, glede na tradicionalne vezi s Srbijo in stališče do mednarodnega nepriznanja neodvisnosti Kosova, neizogiben mednarodni akter. Na lokalnih volitvah se njen vpliv kaže skozi diplomatske aktivnosti, usmerjene proti Beogradu, skozi politične vezi s Srbsko listo ter z medijsko-informacijskimi aktivnostmi. Rusija posredno vpliva tudi na varnostno okolje na severu Kosova s spremljanjem morebitnih kriznih situacij in izražanjem stališč do enostranskih potez Prištine.
S temi aktivnostmi Rusija prispeva k oblikovanju regionalnega konteksta in igra vlogo v razpravah o izvajanju Bruseljskega sporazuma in oblikovanju Skupnosti srbskih občin (SSO). Lokalne volitve leta 2025 imajo zato tudi mednarodni pomen, Moskva pa sodeluje kot eden od ustreznih zunanjih akterjev.
Kosovo ne deluje izolirano. Politični procesi v sosednjih državah – zlasti v Srbiji, Črni gori in Severni Makedoniji – neposredno vplivajo na razmere v Prištini. Morebitne predčasne volitve v Srbiji leta 2026 bi lahko še bolj politizirale vprašanje Kosova, spremembe v Črni gori in notranja nesoglasja v Severni Makedoniji pa prispevajo k regionalni nestabilnosti. Pri tem ima Albanija neizogibno vlogo, saj poskuša prevzeti nekakšno »varstvo« nad Kosovom.
Obveščevalna in varnostna poročila kažejo na prisotnost vzporednih struktur, nadnacionalnih gospodarskih mrež in mednarodnega kriminala, ki resno ogrožajo regionalno varnost. Lokalne volitve leta 2025 zato predstavljajo ključni preizkus sposobnosti kosovskih institucij za vzdrževanje javnega reda in preprečevanje manipulacij zunaj institucionalnih centrov moči.
Eden ključnih izzivov po lokalnih volitvah bo odziv na naraščajoče socialno-ekonomske frustracije državljanov. Po podatkih kosovske agencije za statistiko je bila stopnja brezposelnosti v letu 2024 10,8 %, medtem ko stopnja izseljevanja prebivalstva, zlasti po liberalizaciji vizumskega režima, nenehno narašča. Državljani vse bolj zahtevajo konkretne rezultate na področju gospodarskega razvoja, infrastrukture in javnih storitev ter vse bolj ne zaupajo populistični in nacionalistični retoriki.
Občine, kjer ima diaspora pomemben vpliv – kot so Priština, Prizren, Peć, Đakovica in Gnjilane – se soočajo s paradoksom: nakazila iz tujine stabilizirajo lokalne proračune, hkrati pa zmanjšujejo pritisk na vlado za izvajanje strukturnih reform in ustvarjanje novih delovnih mest. Lokalne uprave se bodo zato po volitvah soočile s pričakovanji po večji preglednosti in učinkovitosti pri uporabi javnih sredstev.
Če bodo lokalne volitve izvedene v skladu z mednarodnimi standardi, bi lahko odprle novo fazo v dialogu med Beogradom in Prištino. Ključno vprašanje ostaja oblikovanje Skupnosti srbskih občin (SSO) in izvajanje obstoječih sporazumov, s posredovanjem EU in podporo ZDA. Evropska komisija je že napovedala, da bo ocena volitev pomemben dejavnik v novem poročilu o napredku Kosova, zlasti v poglavjih, povezanih z vladavino prava, bojem proti korupciji in zaščito manjšin.
Za Kosovo vrnitev kredibilnosti na mednarodnem prizorišču pomeni politično stabilnost in konstruktiven odnos z manjšinami, zlasti s Srbi. Brez tega evropska integracija ostaja deklarativni cilj brez realne podlage.
Srbska lista (SL) je eden od pomembnih političnih akterjev na Kosovu, zlasti v desetih občinah s srbsko večino (Severna Mitrovica, Zubin Potok, Leposavić, Zvečan, Gračanica, Štrpce, Klokot, Ranilug, Novo Brdo, Parteš), ki so v skladu z Bruseljskim sporazumom predvidene za članstvo v Skupnosti srbskih občin (SSO). SL deluje kot vezni člen med lokalnimi skupnostmi in Beogradom, zlasti pa sodeluje v političnih procesih na severu Kosova z močno podporo srbskega predsednika Aleksandra Vučića.
Prisotnost SL v lokalnih institucijah stranki omogoča vpliv na odločitve glede izobraževanja, zdravstva, kulture, infrastrukture in komunalnih storitev. SL se zavzema tudi za izvajanje Bruseljskega sporazuma in ustanovitev Skupnosti srbskih občin (SSO), ki ustvarja okvir za zaščito pravic manjšin in prispeva k stabilnosti političnega okolja. Stranka sodeluje tudi v mednarodnem dialogu med Kosovom in Srbijo pod okriljem EU.
Kampanja SL se osredotoča na ohranitev statusa občin s srbsko večino, krepitev institucionalne prisotnosti Srbov in pravno zaščito skupnosti. Čeprav je SL formalno politična stranka, ima tesne vezi z institucijami v Beogradu, njena volilna podpora pa lahko vpliva na sodelovanje Srbov v kosovskih institucijah in na dojemanje Kosova v mednarodnem kontekstu.
Skratka, Srbska lista je neizogiben dejavnik v političnem in institucionalnem kontekstu Kosova, njen nastop na volitvah leta 2025 pa lahko vpliva na integracijo srbske skupnosti in izvajanje dogovorjenih sporazumov, vključno z oblikovanjem SSO.
Lokalne volitve leta 2025 predstavljajo ključni preizkus politične stabilnosti in strateškega položaja Kosova. Gibanje za samoodločbo (LVV), vodilna albanska stranka, in Srbska lista (SL), glavni predstavnik srbske skupnosti, imata ključno vlogo pri oblikovanju prihodnje politične krajine. Rezultati volitev ne bodo določili le porazdelitve lokalnih oblasti, temveč tudi sposobnost Kosova za vključevanje manjšinskih skupnosti, zagotavljanje pravic Srbov in krepitev institucionalne stabilnosti.
Sodelovanje Srbske liste v lokalnih institucijah je ključni dejavnik za ohranjanje miru in preprečevanje etnične polarizacije, uspeh LVV pa potrjuje legitimnost vlade Albina Kurtija in krepi položaj Kosova v dialogu z mednarodnimi partnerji in Beogradom. Volitve ponujajo priložnost za nov začetek – s konsolidacijo lokalne samouprave, ponovno potrditvijo demokratičnih vrednot in krepitvijo strateškega partnerstva z Zahodom.
Če bodo volitve legitimne in pregledne, lahko postanejo temelj dolgoročne stabilnosti Kosova, vključevanja Srbov v institucije ter krepitve evropskega in mednarodnega položaja države. V nasprotnem primeru se Kosovo sooča z nevarnostjo institucionalne paralize, politične krize in mednarodne izolacije.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Priština, 7.oktober 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
