Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Pred lokalnimi volitvami na Kosovu 12. oktobra 2025, je IFIMES pripravil podrobno analizo trenutnih političnih razmer. Iz obsežne študije »Lokalne volitve na Kosovu 2025: Med institucionalno blokado in demokratičnim preizkusom« izpostavljamo najpomembnejše in najzanimivejše dele, ki ponujajo pregled političnih trendov, izzivov in priložnosti za dialog med Prištino in Beogradom ter vključevanje etničnih skupnosti v kosovske institucije.
Letošnje lokalne volitve na Kosovu bodo pete po vrsti od razglasitve neodvisnosti leta 2008. Prvi krog glasovanja je predviden za 12. oktober, drugi krog pa za 2. november. Volitve zajemajo 38 občin, v katerih se bo volilo nove župane in novo sestavo občinskih skupščin.
Zadnje redne lokalne volitve so bile 17. oktobra 2021, izredne volitve 23. aprila 2023 pa so bile v štirih severnih občinah (Severna Mitrovica, Zubin Potok, Leposavić, Zvečan), potem ko so predstavniki srbske skupnosti novembra 2022 kolektivno zapustili kosovske institucije. Srbska skupnost je te volitve bojkotirala, volilna udeležba je bila pod 3,5 %, županske položaje v občinah s srbsko večino pa so prevzeli albanski kandidati.
Parlamentarne volitve februarja 2025 niso prinesle stabilnosti. Gibanje za samoodločbo (LVV) je osvojilo relativno, ne pa tudi absolutno večino, zaradi česar ni bilo mogoče oblikovati vlade. Postavlja se ustavno vprašanje: Ali je mogoče konstituirati Skupščino Kosova brez podpredsednika iz srbske skupnosti? Ustavno sodišče Kosova bo moralo odločati previdno, saj odločitev neposredno vpliva na varstvo pravic skupnosti in izvajanje Ahtisaarijevega načrta.
Če bo ustavno sodišče potrdilo, da skupščina ni bila konstituirana, se bo na Kosovu politična kriza še poglobila, lokalne volitve pa bodo pridobile dodaten pomen kot barometer politične stabilnosti in razpoloženja državljanov do trenutnih političnih akterjev.
Centralna volilna komisija Kosova (CEC) je potrdila udeležbo 93 političnih subjektov: 32 strank, 2 koalicij, 32 civilnih iniciativ in 27 neodvisnih kandidatov. Med njimi je 12 srbskih strank in iniciativ. Glasovanje bo potekalo v 938 volilnih centrih, na 2625 voliščih.
Skupno število upravičenih volivcev je 2.069.098, medtem ko je 43.993 registriranih za glasovanje po pošti iz tujine. Diaspora ima lahko v nekaterih občinah odločilen vpliv, kar še dodatno otežuje volilni proces in odpira prostor za proceduralne spore in manipulacije.
Župani in člani občinskih skupščin so izvoljeni po proporcionalnem sistemu z odprtimi listami. Vsaka občina ima določeno število svetnikov glede na število prebivalcev, v vsaki občinski skupščini pa so rezervirana mesta za narodne manjšine, vključno s Srbi.
Obstaja možnost povečanih etničnih napetosti, zlasti v občinah na severu Kosova. Spori glede pristojnosti, simbolov, izobraževanja in javnih storitev, so lahko vir konfliktov. Dezinformacije in sovražni govor lahko še dodatno spodkopljejo zaupanje, zlasti če mediji niso transparentni ali zavzemajo pristranska stališča.
Če so volitve nepoštene ali obstaja vtis, da institucije uporabljajo vire za favoriziranje določenih kandidatov, lahko to privede do protestov ali vzdržanosti.
Prihajajoče lokalne volitve na Kosovu predstavljajo pomemben preizkus demokracije in priložnost za institucionalno krepitev srbske skupnosti. Državljani bodo v občinskih skupščinah volili župane in svetnike, srbska skupnost pa bo lahko ponovno prevzela nadzor nad občinami z absolutno večino (Severna Mitrovica, Zubin Potok, Leposavić, Zvečan).
Ključni pravni okvir za integracijo srbske skupnosti je Bruseljski sporazum iz leta 2013, ki določa ustanovitev Skupnosti/Združenja srbskih občin (ZSO). Čeprav ZSO deluje zunaj standardnega pravnega sistema Kosova, je del ustavnega in pravnega reda. Izvajanje sporazuma Doslej izvajanje sporazuma še ni bilo končano, med drugim zaradi odločitve Ustavnega sodišča Kosova, ki je ugotovilo neskladja z ustavo.
Vzpostavitev ZSO je strateško pomembna, ker:
Kot je bilo že pojasnjeno, izvajanje ZSO prispeva k institucionalni legitimnosti občin s srbsko večino in je pokazatelj sposobnosti centralne vlade, da spoštuje odgovornosti lokalnih skupnosti. Mednarodna skupnost, vključno z EU in ZDA, bi morala spremljati postopek izbire in izvajanje ZSO, da bi zagotovila spoštovanje demokracije in pravne države.
Trenutna praksa kaže, da politično-kriminalne strukture na Kosovu niso omogočile močnih in stabilnih institucij. Dolgotrajna politična kriza je bila pogosto izkoriščena za ohranitev lastnih obstoječih struktur, ki so spodkopavale institucionalno stabilnost in vladavino prava.
S prihodom Gibanja za samoodločbo (LVV) v regijo, pritiski na organizirani kriminal (primer: Črna gora in boj Dritana Abazovića proti kriminalu) kažejo na nadnacionalno razsežnost kriminalnih mrež. Prejšnje vlade so napovedale reforme in krepitev institucij, vendar večina obljub ni bila uresničenih, kar je po oceni analitikov vplivalo na državljansko odgovornost in potencial za klientelizem in korupcijo.
Korenine teh kriminalnih struktur segajo v obdobje vlade v izgnanstvu, s ključno vlogo poveljnika UÇK/OVK in paraobveščevalne službe ShIK. Čeprav je bila ShIK uradno razpuščena leta 2008 in je bila leta 2009 ustanovljena Kosovska obveščevalna agencija (AKI/KIA), nasledstvo teh struktur še naprej oblikuje politično-kriminalno okolje.
Analitiki poudarjajo, da je bistveni odgovor transparentno soočenje s preteklostjo in procesiranje odgovornosti. Samo tako lahko Kosovo, pa tudi regija, dejansko doseže institucionalno trajnost, stabilnost in blaginjo. Brez tega ostajajo reforme in evropska integracija ogrožene, politična in varnostna tveganja pa ostajajo latentna.
Evropska listina o lokalni samoupravi poudarja temeljno demokratično načelo: lokalne oblasti morajo odražati voljo državljanov, izraženo na svobodnih volitvah. To pomeni, da večina sprejema odločitve v skladu z demokratičnimi pravili, manjšine pa ohranijo pravico do sodelovanja in zaščite svojih interesov, pri čemer spoštujejo odločitve večine. Listina si prizadeva za ravnovesje – večina vlada, manjšine pa uživajo zagotovljene pravice do zastopanja, posvetovanja in ohranjanja kulturnih in jezikovnih pravic, na primer s sorazmerno zastopanostjo v svetih, posebnih odborih ali drugih mehanizmih za zaščito posebnih interesov.
Na severu Kosova je v občinah s srbsko večino (Severna Mitrovica, Zubin Potok, Leposavić in Zvečan) izvajanje listine dejansko začasno ustavljeno, kar še dodatno otežuje izvajanje demokratičnih načel.
Ustavno sodišče Kosova bo verjetno kmalu izdalo odločbo, v kateri bo navedeno, da Skupščine Kosova ni mogoče konstituirati brez podpredsednika iz srbske skupnosti. Takšna odločitev bi lahko resno otežila oblikovanje vlade in odprla pot institucionalni blokadi. Favorit na prihajajočih lokalnih volitvah v albanskem volilnem telesu ostaja Gibanje za samoodločbo (LVV), v srbskem volilnem telesu pa Srbska lista (SL), pri čemer LVV beleži znaten napredek in dodatno krepi svoj položaj na političnem prizorišču.
Odnosi med Kosovom in Združenimi državami so na resni preizkušnji. Odločitev Washingtona o prekinitvi strateškega dialoga s Kosovom predstavlja spremembo v odnosu ZDA do Kosova, ki se razlikuje od gospodarskih in političnih ukrepov, ki jih je uvedla Evropska unija. To odpira možnost nadaljevanja procesa umika mednarodnega priznanja Kosova, ki ga je prej ustavil podpis Washingtonskega sporazuma. Ta poteza ima dvojno razsežnost: simbolično - ker pomeni konec strateškega partnerstva s kosovsko vlado, in praktično - ker ima dolgoročen vpliv na varnost, diplomacijo, mednarodne odnose in gospodarsko sodelovanje države.
Lokalne volitve na Kosovu, predvidene za 12. oktober 2025, predstavljajo ključno prelomnico. Pokazale bodo resnično moč podpore vladi in Gibanju za samoodločbo (LVV) na terenu, ne le na centralni ravni, temveč tudi v lokalnih skupnostih. Volitve imajo potencial, da spremenijo lokalno upravljanje v občinah z veliko diasporo, če se bodo volivci aktivno vključili. LVV je favorit za županske položaje v Prištini, Prizrenu, Peći, Đakovici in Gnjilanu, medtem ko je na območjih s srbsko večino Srbska lista (SL) nesporni vodja z močno podporo srbskega predsednika Aleksandra Vučića. V občinah s srbsko večino lahko sodelovanje Srbske liste v vladi umiri lokalne napetosti, hkrati pa sproža vprašanja o vključevanju teh skupnosti v kosovske institucije.
Letošnjo volilno kampanjo zaznamuje drugačna dinamika: množični shodi so redki, pozornost se je preusmerila na družbene medije. Državljani so previdni in utrujeni, saj prejšnje obljube niso bile v celoti izpolnjene. Kandidati pogosto vodijo kampanjo diskretno in pazijo, da tekmeci iz iste stranke ne izvedo za njihove dejavnosti.
Po mnenju analitikov in lokalnih političnih akterjev, je Srbska lista dejavnik, ki vpliva na politično stabilnost in preprečuje morebitne spremembe statusa severnih občin.
Za LVV je ključnega pomena, da ohrani vidnost in učinkovitost na lokalni ravni, medtem ko mora opozicija usklajevati dejavnosti, graditi verodostojnost in ponujati konkretne lokalne programe. Zadnje parlamentarne volitve so jasno pokazale prevlado LVV in premierja Albina Kurtija, vendar lokalne volitve ponujajo priložnost za preobrat prakse centraliziranega nadzora in spodbujanje razvoja lokalnih skupnosti.
Pričakuje se, da bodo lokalne volitve dodatno stabilizirale politične razmere in omogočile normalizacijo odnosov v občinah po vsem Kosovu. Za LVV je še posebej pomembno, da pokaže politično občutljivost do manjšinskih skupnosti, zlasti srbske, da bi zagotovili vključenost in medetnično stabilnost.
Prekinitev strateškega dialoga med ZDA in Kosovom bi lahko imela resne posledice za politično in gospodarsko stabilnost države, vključno z zmanjšanjem mednarodne podpore, težkim izvajanjem reform in upočasnitvijo evropske integracije. V tem kontekstu postajajo lokalne volitve ključni instrument za krepitev notranje legitimnosti vlade, utrjevanje institucij in dokazovanje politične odgovornosti do mednarodnih partnerjev. Predstavljajo odgovor na institucionalne blokade in preizkus demokracije v politični slepi ulici, v kateri se trenutno nahaja Kosovo.
Enako pomemben je strateški dialog znotraj Kosova, med centralno vlado in lokalnimi skupnostmi. Takšen dialog omogoča vključitev vseh etničnih in političnih akterjev ter civilne družbe v proces odločanja, s čimer prispeva k notranji stabilnosti, zmanjšuje napetosti in krepi zaupanje državljanov v institucije – ključni predpogoj za dolgoročno politično in socialno-ekonomsko konsolidacijo države.
Analitiki opozarjajo, da lokalne volitve vse bolj dobivajo varnostni značaj, kar potrjuje prihod dodatnih vojaških enot v okviru misije Nata KFOR. Dnevni napadi na Srbsko listo in njene kandidate v volilni kampanji kažejo na tveganje izključitve Srbov iz političnega življenja na Kosovu, pa tudi na morebitne volilne manipulacije, katerih cilj je zmanjšanje volilnih rezultatov Srbske liste.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Priština, 29. september 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
