Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] v Ljubljani v Sloveniji redno spremlja in analizira ključna politična in družbena dogajanja na Balkanu, Bližnjem vzhodu in v širšem mednarodnem prostoru. Prihajajoče predčasne parlamentarne volitve na Kosovu, predvidene za 28. december 2025, predstavljajo pomemben preizkus zmogljivosti kosovskih institucij. V tem kontekstu ostaja mednarodni vpliv odločilen, saj oblikuje ne le volilne postopke, temveč tudi povolilne kombinacije, strategije političnih akterjev in regionalno dinamiko. Kosovo deluje znotraj specifičnega statusnega okvira – delno priznanega, z omejeno mednarodno subjektivnostjo, ki še dodatno poudarja vlogo ZDA, Evropske unije in drugih ključnih mednarodnih in regionalnih akterjev pri ohranjanju stabilnosti in razvoja. Ta analiza obravnava vlogo glavnih mednarodnih in regionalnih akterjev, vključno z ZDA, EU, Nemčijo, Francijo, Združenim kraljestvom, Srbijo, Rusijo, Kitajsko in Turčijo ter predstavlja možne povolilne scenarije in njihove posledice za oblikovanje vlade in izvolitev predsednika Kosova aprila 2026.
Cilj analize z naslovom »Kosovo 2025: Mednarodni dejavniki in geopolitični kontekst predčasnih parlamentarnih volitev« je zagotoviti celovit pregled politične dinamike Kosova in odraža kompleksnost domačih in mednarodnih vplivov.
Mednarodni dejavnik ostaja ključni element politične dinamike Kosova. Pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, predvidenimi za 28. december 2025, mednarodni vpliv, čeprav pogosto posreden, močno oblikuje volilne procese, strategije političnih akterjev in projekte povolilnega izida. Kosovo se še naprej nahaja v specifičnem statusnem okviru – delno priznana država, ki je v veliki meri odvisna od politične, varnostne in gospodarske podpore zahodnih zaveznikov, predvsem Združenih držav Amerike in Evropske unije.
Mednarodni inštitut IFIMES je že objavil podrobno analizo z naslovom: „Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu 2025: Druga priložnost za Albina Kurtija in stabilizacijo Kosova“, dostopno na povezavi: Povezava: https://www.ifimes.org/sl/raziskave/predcasne-parlamentarne-volitve-na-kosovu-2025-druga-priloznost-za-albina-kurtija-in-stabilizacijo-kosova/5704? (10.12.2025).
Združene države ostajajo ključni garant varnosti Kosova in najvplivnejši zunanjepolitični akter v regiji. Čeprav je v volilni tekmi formalno nevtralen, Washington jasno izraža svoja pričakovanja od prihodnje vlade: nadaljevanje dialoga s Srbijo, deeskalacija napetosti na severu Kosova, zaščita pravic srbske skupnosti in usklajevanje z zahodnimi zavezniki. Ameriška administracija, ki se zaveda notranje moči Albina Kurtija in Gibanja Samoodločba (LVV), vzdržuje institucionalne kanale sodelovanja, hkrati pa izvaja subtilen pritisk za pragmatično reševanje ključnih vprašanj, kot je oblikovanje Zveze srbskih občin (ZSO), in ne izključno z načelno retoriko o suverenosti, kot je oblikovanje Zveze srbskih občin (ZSO). V tem kontekstu ZDA ne delujejo proti Kurtiju, temveč si prizadevajo omejiti njegov manevrski prostor v soočenju z Beogradom in deli mednarodne skupnosti.
Posebna pozornost Washingtona je usmerjena na sever Kosova, ki ostaja stalni varnostni stresni test in prostor za usklajevanje med kosovskimi institucijami, KFOR in zahodnimi zavezniki. Severno Kosovo predstavlja prizorišče trčenja med lokalno politiko, Beogradom in mednarodnimi akterji, kot sta KFOR in EULEX, kjer ZDA in Velika Britanija igrata ključno vlogo pri „kriznem upravljanju“.
Evropska unija v predvolilnem obdobju na Kosovu zavzema ambivalentno stališče. Bruselj je nenehno vztrajal pri stabilnosti, normalizaciji odnosov s Srbijo in izvajanju prejšnjih sporazumov, vendar notranje delitve med državami članicami, zlasti tistimi, ki ne priznavajo Kosova, omejujejo enoten politični pristop. Kazenski ukrepi, uvedeni na Kosovu v letih 2023–2024, imajo še naprej politične posledice in se uporabljajo kot instrument pritiska, njihova odprava pa sprošča odnose z EU. EU posredno daje prednost predvidljivim in »kooperativnim« akterjem, čeprav takšna podpora ni odkrito izražena. Kljub temu se Bruselj zaveda, da je brez LVV težko doseči stabilno parlamentarno večino, fokus EU pa se preusmerja z izbire zmagovalca na upravljanje vedenja prihodnje vlade.
Nemčija in Francija, vodilni članici Evropske unije, igrata ključno, a različno vlogo v politični dinamiki Kosova. Nemčija ostaja dosledna zagovornica evropske perspektive Kosova, s poudarkom na vladavini prava in institucionalni stabilnosti in ima pragmatičen pristop do Albina Kurtija z jasnimi pričakovanji, da se bo izognila enostranskim potezam in destabilizaciji. Francija pa daje večji poudarek regionalni stabilnosti in odnosom s Srbijo, kar se odraža v pritisku na Prištino, da oblikuje Zvezo srbskih občin (ZSO). Razlika v pristopih med Berlinom in Parizom še dodatno otežuje mednarodni okvir, v katerem bo oblikovana nova vlada Kosova.
Združeno kraljestvo ostaja dosleden zagovornik suverenosti Kosova in evroatlantske perspektive, s poudarkom na institucionalni stabilnosti, vladavini prava in regionalni varnosti. Zunaj Evropske unije London tesno sodeluje z Združenimi državami Amerike, zlasti prek Nata in dvostranskih varnostnih kanalov. Britanski vpliv ni osredotočen na izid volitev, temveč na oblikovanje vedenja političnih akterjev po volitvah, pri čemer vztraja pri deeskalaciji napetosti, nadaljnjem dialogu s Srbijo in varstvu pravic srbske skupnosti. V obdobju po volitvah bo Združeno kraljestvo podpiralo vlado, ki bo pokazala pripravljenost za konstruktivno sodelovanje z zahodnimi partnerji in spoštovanje mednarodnih obveznosti, s čimer bo ostala pomemben, čeprav manj viden, steber evroatlantske stabilnosti na Kosovu.
Vloga Srbije ostaja osrednja, ne le prek Srbske liste, temveč tudi v širšem regionalnem in mednarodnem kontekstu. Beograd aktivno uporablja diplomatske kanale, da bi ohranil vprašanje Kosova visoko na mednarodni agendi, hkrati pa podpira Srbsko listo kot instrument političnega vpliva znotraj kosovskih institucij. Predvolilno obdobje zaznamuje okrepljena retorika o ranljivosti Srbov na Kosovu, z dvojnim ciljem: homogenizacija srbskega volilnega telesa in krepitev srbskega pogajalskega položaja do EU in ZDA.
Po volitvah se bo vpliv Beograda odražal predvsem v vztrajanju pri institucionalizaciji Zveze srbskih občin (ZSO) kot ključnega pogoja za nadaljnjo normalizacijo odnosov. Izid volitev ne bo bistveno spremenil osnovne strategije Srbije, bo pa oblikoval intenzivnost in ton njenih dejanj. Prepričljiva zmaga LVV bi lahko okrepila politično in diplomatsko soočenje, medtem ko Kurtijev šibkejši rezultat odpira pot močnejšemu pritisku Beograda prek mednarodnih forumov.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić ostaja odločilni akter s svojim vodenjem Srbske liste, usklajevanjem z mednarodnimi partnerji in postavljanjem političnih rdečih črt glede ZSO in pravic srbske skupnosti. Njegova strategija združuje notranjo mobilizacijo srbskega volilnega telesa z regionalnim in mednarodnim pritiskom na Prištino, kar še povečuje pomen poslancev Srbske liste v procesu volitev predsednika Kosova.
Rusija in Kitajska imata omejen neposreden vpliv na volilni proces na Kosovu, vendar imata pomemben simbolni in geopolitični pomen. Rusija je dosledno podpirala stališče Srbije in pri tem uporabljala vprašanje Kosova v širši naraciji mednarodnega prava in selektivnega priznavanja države. Kitajska, čeprav bolj zadržana, dosledno ni priznala Kosova in je podpirala ozemeljsko celovitost Srbije. Njihov vpliv se ne odraža v samih rezultatih volitev, temveč oblikuje mednarodni okvir, ki omejuje polno subjektivnost Kosova v svetovni politiki.
Turčija se pozicionira kot pomemben, a specifičen mednarodni akter v politični dinamiki Kosova. Ankara tradicionalno podpira albanske politične sile, vključno z Gibanjem Samoodločba (LVV) in drugimi proalbanskimi strankami, s političnim, vojaškim, gospodarskim in kulturnim sodelovanjem. Hkrati Turčija deluje kot posrednik med Kosovom in njegovimi zahodnimi zavezniki, pri čemer poudarja pomen večetničnega značaja družbe in regionalne stabilnosti. Njena podpora lahko okrepi legitimnost določenih političnih akterjev, vendar ne nadomesti ključnega vpliva ZDA in EU.
Mednarodni dejavnik se prepleta z domačimi političnimi in socialno-ekonomskimi pritiski. Stabilnost institucij, ekonomska pričakovanja državljanov in varnostne razmere na severu Kosova tvorijo ključni okvir za volilni in povolilni proces. Brezposelnost mladih, izseljevanje, inflacija, naraščajoče cene energije, socialni transferji, zaznavanje korupcije in protikorupcijska naracija LVV pojasnjujejo odpornost Kurtijevega volilnega telesa.
Na volilne rezultate vplivajo tudi instrumenti »mehke moči«, hibridne grožnje, dezinformacije, družbena omrežja in medijske naracije, pa tudi vloga regionalnih in zunajregionalnih akterjev, zlasti Srbije in Rusije. Nizka volilna udeležba ima prav tako omejen, a prisoten vpliv, ki lahko oblikuje dojemanje legitimnosti volilnega procesa.
Na podlagi javnomnenjskih anket, političnih trendov in mednarodnega okolja najbolj realističen scenarij napoveduje zmago Gibanja Samoodločba (LVV), vendar brez popolnega zagotovila za stabilnost upravljanja v povolilnem obdobju. Če bo LVV osvojil več kot 61 sedežev, vključno s potencialno podporo manjšinskih poslancev, bo imel Albin Kurti močan mandat za samostojno oblikovanje vlade. Takšen izid omogoča nadaljevanje reformne poti, hkrati pa povečuje mednarodni pritisk, da se dialoga s Srbijo loti pragmatično. Pomembno je razlikovati med volilno zmago in dejansko zmogljivostjo upravljanja – mednarodna pričakovanja omejujejo suvereni narativ in predstavljajo tveganje politične izolacije v primeru eskalacije s partnerji.
Drugi, bolj zmeren scenarij napoveduje relativno večino za LVV (55–60 sedežev), kar bi zahtevalo sodelovanje z manjšinskimi skupnostmi in manjšimi albanskimi strankami. V tem primeru postane vloga Srbske liste in drugih manjšinskih poslancev strateško pomembna, vendar brez realne možnosti samostojnega oblikovanja vlade – njihov vpliv ostaja pogojen s kompromisi.
Tretji, manj verjeten scenarij vključuje razdrobljen parlament brez jasne večine, kar odpira pot dolgotrajnim pogajanjem, začasni vladi ali novim volitvam. V takšnem kontekstu mednarodna skupnost posreduje z močnim diplomatskim pritiskom, da bi se izognila institucionalni paralizi.
Mednarodni dejavnik ne bo neposredno določil zmagovalca volitev, bo pa ključno oblikoval prostor po volitvah. Ne glede na končni izid se bo prihodnja vlada Kosova soočila z velikimi pričakovanji zahodnih partnerjev, omejenim manevrskim prostorom in nenehnim pritiskom, da uravnoteži domačo politično legitimnost z mednarodno sprejemljivostjo. Prav v tem ravnovesju je ključ do stabilnosti Kosova leta 2026.
Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu, predvidene za 28. december 2025, presegajo običajni demokratični proces – so preizkus odpornosti kosovskih institucij, verodostojnosti političnih elit in sposobnosti mednarodne skupnosti za obvladovanje kriz na Zahodnem Balkanu. Ne glede na končni izid bo prihodnja vlada delovala znotraj omejenega suverenega manevrskega prostora, pod močnimi mednarodnimi pričakovanji in nadaljnjim regionalnim pritiskom.
Ključni izzivi v letu 2026 vključujejo oblikovanje delujoče vlade, sprejetje proračuna, normalizacijo odnosov s Srbijo, obvladovanje varnostnih tveganj in ohranjanje večetničnega značaja kosovske družbe. Izid volitev bo določil tempo političnega delovanja, vendar ne bo spremenil osnovne smeri procesa, na katerega bodo še naprej močno vplivali mednarodni dejavniki.
V povolilnem obdobju bi se moral osredotočiti na stabilnost in institucionalno kontinuiteto, ne pa na eno samo zmagovalno stran. Usklajevanje med ZDA, EU in Združenim kraljestvom, pri čemer se je treba strogo izogibati enostranskim potezam, zlasti na severu Kosova, je ključnega pomena za ohranitev regionalne varnosti in legitimnosti kosovskih institucij.
Rezultati predčasnih parlamentarnih volitev 28. decembra 2025 bodo neposredno določili potek volitev predsednika Kosova aprila 2026. Glede na to, da Skupščina v prvih dveh krogih izvoli predsednika z dvotretjinsko večino (80 od 120 poslancev), v tretjem pa z navadno večino, postane ravnovesje moči v parlamentu ključni dejavnik.
Če bo LVV dosegel jasno večino, bi lahko volitve predsednika potekale institucionalno stabilno in predvidljivo. Tudi takrat ostaja podpora dela opozicijskih ali manjšinskih poslancev v prvih dveh krogih nujna, kar odpira prostor za pogajanja in kompromise. Postopek ohranja konsenzualni značaj, ne pa strankarskega monopola.
V primeru relativne večine LVV brez absolutnega števila mandatov lahko volitve predsednika postanejo zapletene, z možnostjo blokad in dolgotrajnih pogajanj, kar povečuje tveganje institucionalne paralize in krepi vlogo mednarodne skupnosti. Razdrobljen parlament predstavlja najbolj občutljiv scenarij, s tveganjem ustavne krize, novih volitev ali ad hoc rešitev, ki bi lahko spodkopale dolgoročno stabilnost institucij.
Srbska lista ostaja ključni dejavnik. Poslanci srbske skupnosti v sodelovanju z Beogradom iščejo ravnovesje med institucionalno udeležbo v Prištini in zaščito srbskih interesov, kar neposredno vpliva na izid predsedniških volitev.
Mednarodni akterji, zlasti ZDA in ključne članice EU, bodo spremljali proces kot kazalnik institucionalne odpornosti in kontinuitete zunanje politike. Dali bodo prednost kandidatu z zmernim, konsenzualnim profilom, ki je sposoben delovati kot korektiv med izvršilno vejo oblasti, parlamentom in mednarodnimi partnerji.
Položaj narodnih manjšin – Bošnjakov, Turkov, skupnosti RAE in Goranov – še povečuje prožnost pri doseganju dvotretjinske večine, vendar nalaga zahtevo po vključenosti in političnem kompromisu. Aktivna udeležba poslancev manjšin zagotavlja legitimnost procesa in uravnotežuje interese dominantnih albanskih in srbskih akterjev.
V praksi kombinacija glasov stranke LVV, opozicijskih albanskih strank in poslancev manjšin, ob sodelovanju Srbske liste in Beograda, odloča o izidu volitev. Vloga mednarodne skupnosti ostaja ključna za dosego kompromisa, preprečevanje ustavne krize in ohranjanje stabilnosti institucij.
Parlamentarne volitve decembra 2025 torej ne odločajo le o sestavi vlade, temveč postavljajo strateški okvir za izvolitev predsednika in stabilnost političnega sistema v naslednjem ciklu.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Priština, 24.december 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«. povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
