Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] v Ljubljani v Sloveniji redno spremlja in analizira ključna politična in družbena dogajanja na Balkanu, Bližnjem vzhodu in v širšem mednarodnem kontekstu. Ob predčasnih parlamentarnih volitvah na Kosovu, ki so predvidene za 28. december 2025, je IFIMES pripravil celovito analizo trenutnih političnih razmer. Ta analiza vključuje profile vodilnih političnih akterjev, dinamiko znotraj albanske in srbske politične scene ter ključne izzive in priložnosti za prihajajoče leto. Najpomembnejši deli in napovedi so bili pridobljeni iz obsežne raziskave z naslovom »Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu 2025: Druga priložnost za Albina Kurtija in stabilizacijo Kosova«, ki je relevantna tako za domače kot tudi mednarodne opazovalce kosovske politične scene.
Predčasne parlamentarne volitve na Kosovu so bile razpisane za 28. december 2025. zaradi nezmožnosti parlamenta, da bi po volitvah, ki so bile 9. februarja 2025, oblikoval vlado. Tudi drugi poskus oblikovanja vlade ni bil uspešen, kar je povzročilo potrebo po novem volilnem ciklu. Pričakuje se, da bo kmalu po parlamentarnih volitvah izvoljen novi predsednik Kosova. Lokalne volitve so bile pred kratkim in sicer 12. oktobra 2025.
Registriranih je bilo skupno 24 političnih subjektov: 18 političnih strank, tri koalicije, dve državljanski pobudi in en neodvisni kandidat. Skupno število volivcev je 2.076.422, od tega jih je skoraj 80.000 registriranih zunaj Kosova. Podatki popisa prebivalstva iz aprila in maja 2024 kažejo, da ima Kosovo 1.586.659 prebivalcev, pri čemer razlika med registriranimi volivci in dejanskim številom prebivalcev dodatno odraža prisotnost mlajših državljanov, ki nimajo volilne pravice.
Po odločitvi Centralne volilne komisije (CEC) bo glasovanje organizirano v 38 kosovskih občinah in 36 državah v tujini, skupni strošek organizacije volitev pa je ocenjen na 11,49 milijona evrov.
Kosovska skupščina ima skupno 120 poslancev, od tega je 20 rezerviranih za pripadnike manjšinskih skupnosti: srbska skupnost ima 10 sedežev, bošnjaška skupnost tri, turška skupnost dva, romska in egipčanska (RAE) skupnost štiri, goranska skupnost pa en sedež. Volilni prag za vstop v skupščino je 5 %, za oblikovanje parlamentarne večine pa je potrebnih 61 glasov poslancev.
Trije glavni politični tekmeci so: Gibanje za samoodločbo (Vetëvendosje – LVV) Albina Kurtija s partnerji Alternativa, Guxo in Albansko krščansko-demokratsko stranko (PSD); Demokratska liga Kosova (LDK) Lumirja Abdixhikuja; in Demokratska stranka Kosova (PDK) Bedrija Hamze. Srbska lista (SL), prevladujoča politična stranka kosovskih Srbov s podporo Beograda, in Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) Ramusha Haradinaja imata omejen vpliv na širšo politično dinamiko na Kosovu.
Vodilni opozicijski stranki pri Centralni volilni komisiji nista registrirali skupne predvolilne koalicije, kar dodatno ponazarja kompleksne medsebojne odnose in konkurenco znotraj albanske politične scene. V skladu s trenutnimi volilnimi pravili politični subjekt, ki osvoji največ glasov, prejme mandat za oblikovanje vlade.
Gibanje za samoodločbo (LVV) se profilira kot politična opcija, močno usmerjena v socialno pravičnost, gospodarski razvoj, krepitev vladavine prava in suverenosti Kosova. Stranka združuje načela socialne države z ambicijami za trajnostno gospodarsko rast, z močno zavezanostjo boju proti korupciji, spodbujanju enakosti in zaščiti navadnih državljanov in marginaliziranih skupin. Hkrati LVV uravnava nacionalne interese in načelo samoodločbe s progresivnimi družbeno-ekonomskimi politikami. Gibanje je bilo ustanovljeno leta 2005, leto 2025 pa zaznamuje 20 let aktivnega sodelovanja v kosovski politiki.
Albin Kurti in LVV še naprej uživata močno podporo volivcev, zahvaljujoč svojemu programu reform, boju proti korupciji in razgradnji politično-kriminalnih struktur. Prevladuje mnenje, da je Kurti voditelj z močnimi prepričanji, predan svojim odločitvam in pripravljen, da jih dosledno izvaja. Predvolilne ankete kažejo, da ima LVV potencial za prepričljivo zmago, z možnostjo osvojitve več kot 50 % glasov odločnih volivcev, zaradi česar bodo prihajajoče volitve druga priložnost za Kurtija. Ključni izzivi za Kurtija v letu 2026 vključujejo: ohranjanje enotnosti znotraj albanske politične skupnosti, premagovanje notranjih napadov opozicije in delov pravosodnega sistema, nadaljevanje boja proti politično-kriminalnim strukturam – vključno z morebitno prisotnostjo tujih plačancev in poskusi destabilizacije – in reševanje občutljivih manjšinskih vprašanj, s posebnim poudarkom na oblikovanju Združenja srbskih občin (ZSO).
Demokratična liga Kosova (LDK) se pozicionira kot sredinska desna stranka s »pro-Rugovinovo, evroatlantsko« usmeritvijo, kar odraža močno zavezanost evropskim in evroatlantskim integracijam Kosova ter stabilnosti. Stranka poudarja tradicionalne družinske vrednote, saj družino obravnava kot temeljni steber socialne politike, hkrati pa zagovarja sodobnejše pristope na področju gospodarstva, tehnologije in infrastrukture. LDK usklajuje ohranjanje tradicije s prizadevanji za stabilnost, varnost in trajnostni razvoj Kosova, vendar še vedno čuti posledice dolgotrajne krize identitete in pomanjkanja notranjih reform stranke.
Demokratična stranka Kosova (PDK) se osredotoča na prosti trg, gospodarsko rast, zaposlovanje in krepitev zasebnega sektorja, s poudarkom na socialni zaščiti in podpori ranljivim skupinam. Stranka usklajuje konservativne in nacionalistične elemente, vključno z zgodovinsko zapuščino ustanovitve Kosova in z liberalno ekonomsko politiko. PDK poudarja modernizacijo izobraževanja, spodbujanje inovacij in izboljšanje življenjskega standarda državljanov, pri čemer se poskuša profilirati kot garant stabilnosti in državnosti ter obljublja, kot trdi, »boljše življenje« za Kosovo.
Organizacijski in vodstveni izzivi: PDK je zamenjal predsednika, Bedri Hamza je prevzel vodenje stranke, vendar praksa kaže, da resnično upravljanje pogosto prihaja »iz sence«. LDK vodi Lumir Abdixhiku, ki še vedno nima dovolj izkušenj in avtoritete, da bi utrdil stranko v zahtevnem političnem okolju.
Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK), ki ga vodi Ramush Haradinaj, se pozicionira kot desnosredinska možnost, osredotočena na gospodarsko rast, naložbe, razvoj infrastrukture in izobraževanje, z močno podporo diaspori. Stranka si prizadeva preoblikovati Kosovo v stabilno in uspešno, z jasno mednarodno usmeritvijo (EU/NATO).
Zaradi zgodovinskega rivalstva in programskih razlik opozicijske stranke, zlasti LDK in PDK, še niso oblikovale skupne predvolilne koalicije. Notranji konflikti in kompleksna medsebojna dinamika še otežujejo ustvarjanje sinergijskega učinka. Analize kažejo, da bi skupni nastop lahko imel omejen strateški učinek, zato je upravičeno, da stranke nastopajo ločeno, da bi ohranile svojo politično identiteto in maksimizirale svoj volilni potencial.
LDK in PDK se kljub svojemu pomembnemu zgodovinskemu vplivu soočata z omejeno zmogljivostjo za preprečevanje rasti stranke LVV, njuna notranja šibkost in pomanjkanje verodostojnega vodstva pa predstavljata pomembno oviro pri doseganju volilnih rezultatov na ravni, ki bi jima omogočila oblikovanje vlade brez kompromisov ali koalicij. AAK, čeprav pomembna na političnem prizorišču, deluje sekundarno v celotni dinamiki, z omejenim vplivom na prevlado albanskih volilnih blokov.
Srbska lista in vloga manjšinskih skupnosti
Srbska lista (SL) ohranja svojo osrednjo vlogo prevladujoče politične stranke srbske skupnosti na Kosovu. Program stranke se osredotoča na kolektivne pravice Srbov, ohranjanje kulturne in politične identitete, preživetje srbske skupnosti na Kosovu, tesno sodelovanje s Srbijo in aktivno upiranje, kot navaja SL, protisrbskim odločitvam oblasti v Prištini. V praksi dejanja Srbske liste odražajo kombinacijo občasnih bojkotov, selektivnega sodelovanja v institucijah in odvisnosti od Beograda, kar še dodatno potrjuje njeno strateško povezavo s centralno vlado v Srbiji.
SL pričakuje, da bo v kosovski skupščini osvojila vseh 10 zagotovljenih mandatov za srbsko skupščino, medtem ko na prihajajočih parlamentarnih volitvah sodelujejo skupno trije subjekti iz srbske skupnosti. Oblikovanje Združenja srbskih občin (ZSO) ostaja ključna prednostna naloga Beograda, njegova končna oblika pa bo določena po nedavnih lokalnih volitvah na Kosovu. Napetosti med srbskimi in albanskimi političnimi voditelji je mogoče omiliti le z usklajenim pritiskom mednarodne skupnosti, zlasti Evropske unije in Združenih držav.
Aktivna udeležba in politična zastopanost manjšinskih skupnosti – vključno z Bošnjaki, Turki, RAE in Goranci – sta nujni za legitimnost in vključenost političnega sistema Kosova. Spremembe v volilni udeležbi in organizaciji volišč, zlasti v občini Gračanica in na severu Kosova, ponazarjajo, kako lahko administrativni inženiring vpliva na politično dinamiko znotraj manjšinskih skupnosti, hkrati pa poudarjajo izzive pri ohranjanju poštenega in preglednega volilnega procesa.
Vrnitev nadzora nad srbskimi občinami na severu Kosova lokalnemu prebivalstvu in krepitev srbskih skupnosti južno od reke Ibar sta strateškega pomena za dolgoročno stabilnost in politično prihodnost srbske skupnosti. Te procese aktivno podpira srbski predsednik Aleksandar Vučić, kar zagotavlja stalno mednarodno pozornost in prispeva k regionalnemu miru in stabilnosti.
Prvotna odločitev Centralne volilne komisije (CEC), da ne odobri sodelovanja Srbske liste, je bila deležna precejšnjih kritik, saj naj bi takšna poteza »spodkopavala vključenost volilnega procesa«. Obstajajo resnični pomisleki, da bi takšna dejanja lahko spodkopala zaupanje državljanov v legitimnost volitev in marginalizirala srbsko manjšino v političnem procesu. Vprašanje morebitne izključitve največje srbske stranke in posledična razveljavitev te odločitve jasno kažeta, kako etnična in manjšinska vprašanja ostajajo osrednjega pomena za legitimnost in vključenost kosovskega političnega sistema.
Evropska unija je pozvala k odpravi kazenskih ukrepov, uvedenih proti Kosovu, vendar poudarja, da bodo ključni dejavniki v prihodnjem obdobju odvisni od odnosa nove kosovske vlade do srbske skupnosti, zlasti v strateško pomembni severni regiji.
Stabilizacija ali eskalacija politične scene: Če si bo Gibanje za samoodločbo (LVV) zagotovilo novo parlamentarno večino, bo imel Albin Kurti priložnost nadaljevati program reform in okrepiti institucije, s čimer bo utrdil politično stabilnost Kosova. V nasprotnem primeru bi lahko bilo Kosovo izpostavljeno nadaljnji politični nestabilnosti, kar bi lahko povzročilo stopnjevanje napetosti v parlamentu in med ključnimi političnimi akterji.
Normalizacija odnosov s Srbijo: Dialog, ki ga spodbujata Evropska unija in Združene države Amerike, ostaja ključnega pomena za popolno izvajanje Bruseljskega sporazuma in oblikovanje Skupnosti srbskih občin (SSO). Gospodarski razvoj, vračanje diaspore in mednarodna podpora lahko dodatno spodbudijo gospodarsko dinamiko, vendar brez politične stabilnosti in preglednega pravosodnega sistema ostaja potencial za napredek omejen.
Vloga manjšinskih skupnosti: Aktivno vključevanje Srbske liste in spoštovanje pravic Bošnjakov, Turkov, skupnosti RAE in Goranov, je nujno za legitimnost in vključenost političnega sistema Kosova. Podpora večinskim albanskim strankam bi jim omogočila osvojitev znatnega števila sedežev, kar bi olajšalo oblikovanje vlade brez potrebe po večjih koncesijah manjšinskim skupnostim.
Varnostna tveganja: Kosovo ostaja geopolitično občutljiva točka, zlasti v kontekstu regionalnih rivalstev in vpliva tujih sil. Učinkovito obvladovanje notranjih in regionalnih varnostnih izzivov je ključni dejavnik za dolgoročno stabilnost in trajnostni razvoj.
Glede na neodvisno anketo javnega mnenja, opravljeno decembra 2025, ima Gibanje za samoodločbo (LVV) največjo podporo med odločenimi volivci, in sicer 50–53 %, medtem ko Demokratska stranka Kosova (PDK) beleži 16–19 %, Demokratična liga Kosova (LDK) 15–17 %, koalicija AAK-NISMA 7–9 %, ostale stranke pa skupaj okoli 3 %.
Neodločeni volivci, ki predstavljajo približno 1/5 volilnega telesa, bi lahko pomembno vplivali na končni izid. Vendar pa LVV ostaja favorit, saj na končni izid volitev v veliki meri vpliva volilna udeležba. Dolgotrajna politična kriza, ki je prisotna od februarja 2025, kaže na možno nizko volilno udeležbo, ocenjeno na manj kot 40 %. Pogoste ponovitve volitev in občutek stagnacije še dodatno povečujejo tveganje za apatijo volivcev in delegitimizacijo volilnega procesa.
Registracija diaspore in njena aktivna udeležba, skupaj z visoko stopnjo mobilizacije, bi lahko pomembno vplivali na rezultate, zlasti v kontekstu glasovanja manjšin in etničnih skupin.
Ankete kažejo tudi, da bo Srbska lista osvojila vseh 10 zagotovljenih mandatov, predvidenih za srbsko skupnost, kar potrjuje njen status ključnega akterja v politični zastopanosti manjšinskih skupnosti na Kosovu.
Predčasne parlamentarne volitve, predvidene za 28. december 2025, predstavljajo ključni trenutek za politično in institucionalno prihodnost Kosova, ki vstopa v ta volilni cikel brez sprejetega proračuna za leto 2026, kar še povečuje pritisk mednarodne skupnosti, da hitro oblikuje delujočo vlado. Te volitve, kot preizkus stabilnosti političnega sistema, predstavljajo tudi drugo priložnost za Albina Kurtija, da utrdi politično podporo in nadaljuje svojo ambiciozno agendo reform.
Neuspeh prejšnje vlade pri oblikovanju institucij odraža globoko institucionalno krizo, parlament pa naj bi bil po volitvah razdrobljen, dinamika pogajanj pa bo zapletena in zahtevna. Zmaga stranke LVV in Albina Kurtija bi lahko stabilizirala Kosovo, okrepila institucionalni okvir in omogočila nadaljevanje reform, sprejetje proračuna za leto 2026 in pospešitev procesa evropske integracije. Hkrati obstaja tveganje, da bodo drugi politični akterji in manjšinske skupnosti ostali nezadovoljni, kar bi lahko poglobilo polarizacijo in povzročilo dodatne napetosti. Regionalni in mednarodni vplivi še naprej igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju volilnih rezultatov in povolilnih koalicij.
Za leto 2026 ostajajo ključni dejavniki: ohranjanje politične stabilnosti, oblikovanje Unije srbskih občin (ZSO), normalizacija odnosov s Srbijo, gospodarsko okrevanje in učinkovito obvladovanje notranjih in regionalnih varnostnih izzivov.
Osredotočanje na te prednostne naloge bo ključnega pomena za utrditev Kosova kot delujoče, stabilne in vključujoče družbe.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Priština, 10.december 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«. povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
