Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, spremlja politični razvoj v Bosni in Hercegovini, s posebnim poudarkom na procesih, ki ogrožajo demokratične norme in pravno državo. Posebna pozornost je namenjena ponovljenim volitvam za predsednika Republike Srbske (RS), katerih izid ima lahko daljnosežne posledice. Iz obsežne študije »Bosna in Hercegovina 2026: Delno ponovljene volitve za predsednika entitete Republike Srbske – institucionalni precedens in politična prelomnica« so izpostavljeni ključni zaključki in opaženi trendi, ki zagotavljajo dragocen vpogled v trenutno politično okolje in izzive demokratičnega sistema v entiteti.
Delno ponovljene predčasne predsedniške volitve v entiteti Republika Srbska (BiH) predvidene za 8. februar 2026, na 136 voliščih, v 17 lokalnih skupnostih, predstavljajo enega najbolj zapletenih in občutljivih volilnih procesov v povojni Bosni in Hercegovini. Z 85.070 volilnimi upravičenci njihov pomen daleč presega formalni »delni« značaj, saj potekajo v okoliščinah globoke institucionalne krize, sodnega precedensa in boja za dejanski nadzor nad oblastjo entitet.
Sodba proti Miloradu Dodiku (SNSD) je v Republiki Srbski povzročila globoko in dolgotrajno institucionalno nesoglasje. Sprva so oblasti entitete in SNSD (Zveza neodvisnih socialnih demokratov) zavrnile priznanje sodne odločbe in Dodika obravnavale kot legitimnega voditelja. Čeprav je bila sodba kasneje formalno sprejeta, je konflikt med ustavnim in pravnim okvirom države ter politično realnostjo v RS ostal nerešen. Medtem ko državne institucije in mednarodni akterji zahtevajo brezpogojno spoštovanje sodnih odločb, si entitetske strukture prizadevajo ohraniti obstoječe razmerje moči, kar poglablja krizo pravne varnosti in ogroža verodostojnost institucij.
Sodba zoper Milorada Dodika še ni bila v celoti izvršena, saj Osnovno sodišče v Banjaluki na različne načine odlaša njeno izvršitev oziroma se izogiba njegovemu izbrisu iz sodnega registra kot predsednika SNSD. Ta postopek traja že mesece, zaskrbljujoče pa je, da je javnost v Bosni in Hercegovini o tem skorajda neobveščena.
Uradniki in sodniki, ki iščejo izgovore za neizvrševanje te odločbe, lahko kazensko odgovarjajo in jim lahko grozi zaporna kazen zaradi izogibanja uradni dolžnosti. Ta situacija dodatno poudarja globoko vrzel med pravosodnim sistemom države in politično prakso ter predstavlja neposreden izziv za vladavino prava in verodostojnost institucij v Bosni in Hercegovini.
V tem ambientu se je oblikoval politični paradoks: Dodik je bil formalno nevtraliziran, vendar še vedno ohranja ključni vpliv na SNSD in večino entitetskega aparata. To neskladje med formalnim pravom in politično prakso je odprlo prostor za koncept tako imenovanega »mandžurskega kandidata«[2] – posredniške rešitve, ki jo na trenutnih volitvah pooseblja kandidatura Siniše Karana (SNSD).
Domača in mednarodna javnost Sinišo Karana vse bolj dojema kot nominalnega nosilca funkcije, ki je prikrajšan za resnično politično avtonomijo. Njegova morebitna zmaga bi predstavljala le nadaljevanje Dodikove politike pod drugim imenom – poskus ohranitve resnične moči ob formalnem spoštovanju sodne prepovedi. Takšen model ni zgolj politična taktika, temveč resen izziv pravni državi, institucionalni integriteti in demokratičnemu redu Bosne in Hercegovine.
Dodikova zunanjepolitična dejanja pred ponovljenimi volitvami v RS spominjajo na strategije Slobodana Miloševića – poskuse krepitve svojega položaja z mednarodnim pritiskom in iskanjem podpore velikih sil, vključno z Rusijo in ZDA. Zgodovina kaže, da se takšni manevri pogosto izkažejo za kontraproduktivne: Milošević je ostal brez Črne gore in Kosova, Hrvaška in Bosna in Hercegovina pa sta dobili mednarodno priznanje. Dodikovi zunanjepolitični manevri pošiljajo jasno sporočilo – igranje z mednarodnimi akterji lahko hitro postane past, posledice za Republiko Srbsko in stabilnost Bosne in Hercegovine pa so lahko resne in dolgotrajne.
Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine je objavila popravljene rezultate predčasnih volitev za predsednika Republike Srbske: kandidat Srbske demokratske stranke (SDS) Branko Blanuša je prejel 201.387 glasov, kandidat SNSD Siniša Karan pa 195.686 glasov, kar opoziciji daje prednost približno 6.000 glasov. Ponovljeno glasovanje, ki je bilo izvedeno na 136 voliščih v 17 lokalnih skupnostih, katerih prejšnji rezultati so bili s sklepom Centralne volilne komisije 24. decembra 2025 razveljavljeni, je potrdilo, da lahko ta del glasovanja odločilno vpliva na končni izid in določi politično smer entitete.
Izid volitev odpira dva možna scenarija. Zmaga Siniše Karana bi pomenila dejansko nadaljevanje Dodikove politike: povečano soočenje z državnimi institucijami, potencialno oblikovanje vzporednih struktur, povečane notranje napetosti, izolacijo entitete in krepitev zunanjih vplivov, ki so nezdružljivi z evropsko potjo Bosne in Hercegovine, s tveganjem nadaljnje destabilizacije celotne države.
Nasprotno pa bi zmaga Branka Blanuše ustvarila prostor za institucionalni mir in politično deeskalacijo, začetek dialoga z državno ravnjo, okrepitev sodelovanja z mednarodno skupnostjo in odprtje reformnih procesov, vključno z odločnejšim bojem proti kriminalu in korupciji. V širšem kontekstu takšen izid predstavlja začetek postopne razgradnje avtoritarnega modela vladanja in krepitev notranje demokratične dinamike v RS.
Vloga mednarodne skupnosti v kontekstu delno ponovljenih volitev za predsednika Republike Srbske ostaja ključna. Spremljanje volilnega procesa, preprečevanje manipulacij, pravočasen odziv na sovražni govor in poskuse destabilizacije ter zaščita ustavnega reda Bosne in Hercegovine so ključni elementi za ohranjanje verodostojnosti in legitimnosti volitev.
Izid procesa je v veliki meri odvisen tudi od usklajene mobilizacije opozicije in angažiranosti lokalnih voditeljev, zlasti v urbanih območjih, kot so Laktaši, Doboj, Zvornik in Bratunac. Njihova aktivna vloga lahko odločilno vpliva na preglednost volitev, sprejemanje rezultatov in splošno legitimnost institucij.
Delno ponovljene volitve presegajo tehnično nadaljevanje volilnega cikla – so preizkus pravne države, demokratične zrelosti in odpornosti državnih struktur. Rezultat lahko pomeni prelomnico: bodisi potrditev modela vladanja, ki temelji na personalizirani oblasti in institucionalnem izogibanju pravicam, bodisi začetek politične rekonfiguracije, zmanjšanje napetosti in krepitev zaupanja v demokratične in državne mehanizme. Pomen teh volitev presega meje entitet in ima neposredne posledice za stabilnost Bosne in Hercegovine in širše regije.
Ponovne volitve v Republiki Srbski potekajo v zelo polariziranem in institucionalno nestabilnem okolju, kjer vlada Milorada Dodika poskuša nadzorovati politične procese z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Poleg neposrednih političnih in volilnih pritiskov je še posebej zaskrbljujoč položaj neodvisnih in zasebnih medijev, saj se nenehno soočajo s poskusi marginalizacije, ekonomskega izčrpavanja in institucionalnega pritiska.
Neodvisni mediji predstavljajo enega zadnjih korektivov vlade, zato postajajo tarča političnih struktur, ki si prizadevajo za popoln nadzor nad javnim prostorom. V tem kontekstu izstopata TV Hayat iz Sarajeva in RTV BN iz Bijeljine kot dve zasebni televizijski postaji, ki delujeta v skoraj nemogočih pogojih, nenehno izpostavljeni političnim, regulativnim in ekonomskim pritiskom. Zaradi doslednega poročanja o zlorabah oblasti, volilnih manipulacijah in kršitvah demokratičnih standardov sta nezaželena akterja v političnem sistemu z avtoritarnimi težnjami.
Posebej zaskrbljujoč je poskus politične instrumentalizacije regulativnega in ekonomskega pritiska, na primer pobuda nekaterih strank na državni ravni (SDP, NiP in Naša stranka) s tihim sodelovanjem s SNSD in HDZ, ki je imela za cilj izključiti TV Hayat iz programske sheme BH Telecoma. Takšna poteza predstavlja resen udarec medijskemu pluralizmu, svobodi izražanja in pravici državljanov do obveščenosti, saj jasno sporoča, da je neodvisno novinarstvo nezaželeno in sankcionirano.
Dodatna težava je dolgoletna praksa manipuliranja s sistemi merjenja občinstva in regulacije medijskega prostora, pri čemer ima ključno vlogo Inštitut za meroslovje Bosne in Hercegovine. Nadzor nad metodologijo omogoča posredno zatiranje neodvisnih medijev, zmanjšanje prihodkov od oglaševanja in dolgoročno slabitev njihove trajnosti. Ta sofisticirana oblika ekonomskega pritiska ima podoben učinek kot cenzura – utišanje kritičnih glasov in homogenizacija javnega prostora v korist vladajočih struktur.
V kontekstu ponovljenih volitev takšni pritiski še dodatno destabilizirajo politično okolje in ogrožajo preglednost procesa, saj državljani ostajajo prikrajšani za alternativne vire informacij, medtem ko režimski mediji prevladujejo v javni naraciji. Takšna situacija resno spodkopava temeljna demokratična načela in postavlja pod vprašaj regularnost in legitimnost volitev.
Vloga mednarodne skupnosti, evropskih institucij in organizacij pri zaščiti medijske svobode postaja ključna. Potrebni so okrepljen nadzor, pravočasen odziv in vztrajanje pri zaščiti medijske svobode kot temeljnega demokratičnega standarda. Pritiski na TV Hayat in RTV BN niso osamljeni incidenti, temveč del širše strategije za nadzor javnega prostora in zatiranje kritičnega mnenja. Njihovo nadaljevanje brez ustreznega odziva predstavlja resno tveganje za nadaljnjo erozijo demokratičnih institucij in oddaljitev Bosne in Hercegovine od evropskih vrednot.
Primer TV Hayat in RTV BN jasno kaže, da boj za medijsko svobodo v Bosni in Hercegovini vstopa v kritično fazo. Neodvisni mediji danes delujejo v skoraj nemogočih razmerah, izpostavljeni nenehnim političnim, regulativnim in ekonomskim pritiskom. Njihova zaščita presega interes samega sektorja – gre za ohranjanje demokratičnega reda, svobode izražanja in pravice državljanov do pravočasnih in objektivnih informacij. Ohranitev teh medijev pomeni ohranjanje javnega interesa, demokracije in prihodnosti Bosne in Hercegovine kot odprte in pluralne družbe.
Mednarodni inštitut IFIMES poudarja, da morajo državni organi, regulativni organi in mednarodni partnerji zagotoviti:
Svobodni in profesionalni mediji so temelj vsake demokracije. Vsak poskus njihovega utišanja neposredno ogroža pravno državo, svobodo izražanja in zaupanje državljanov v institucije Bosne in Hercegovine.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Banja Luka, 4. februar 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Mandžurski kandidat – politična osebnost ali kandidat, ki je nominalno neodvisen, a je v resnici pod nadzorom ali vplivom skritih centrov moči, najpogosteje zunanjih akterjev ali interesnih skupin. Takšna oseba služi doseganju političnih, varnostnih ali gospodarskih ciljev drugih ljudi, čeprav formalno deluje kot predstavnik ljudstva ali institucije.
