Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane redno spremlja ključne globalne in regionalne procese. Najnovejša analiza IFIMES kaže, kako Združene države Amerike uporabljajo napredno tehnologijo in umetno inteligenco (UI) kot močno orodje diplomacije in regionalne stabilizacije na Kavkazu, Balkanu, v vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Primeri Armenije, Srbije, Belorusije in ZAE potrjujejo, da stabilni partnerji, institucionalna skladnost in tehnološke zmogljivosti postajajo ključni za oblikovanje prihodnje globalne arhitekture. Objavljamo najpomembnejše dele iz obširnejše analize z naslovom »Ameriška »čip-diplomacija«: Kavkaz, Balkan, Vzhodna Evropa in Bližnji vzhod v evrazijskem kontekstu«.
V 21. stoletju ameriška zunanja politika doživlja globoko preobrazbo, pri čemer tehnologija postaja ključni instrument strateškega delovanja. Umetna inteligenca, napredni polprevodniki in nadzor nad kritičnimi tehnološkimi verigami niso več le gonilna sila gospodarske rasti, temveč ključni dejavniki nacionalne varnosti, globalnega vpliva in dolgoročne stabilnosti mednarodnega reda.
Predsednik Donald Trump poudarja, da Združene države Amerike tehnološke superiornosti ne uporabljajo le kot gospodarski vir, temveč tudi kot močno orodje diplomacije in geopolitičnega pozicioniranja. Njegova administracija je razvila integriran model, ki povezuje industrijsko politiko, varnostno strategijo in mednarodne odnose, s čimer je ustvarila koncept ameriške »čip diplomacije« kot inovativnega mehanizma za oblikovanje prihodnjega svetovnega reda.
V tem kontekstu je Armenija postala vstopna točka za ameriški tehnološki vpliv na Kavkazu, in sicer prek projektov superračunalniških centrov in razvoja umetne inteligence. Širša strategija kaže, da imajo Balkan, Vzhodna Evropa in širši evrazijski prostor bistveno večji strateški potencial. Srbija in Belorusija izstopata kot naravni podaljški tega modela, medtem ko Združeni arabski emirati z 19. mestom na svetu po številu podjetij za umetno inteligenco, potrjujejo svojo vlogo stabilnega in zanesljivega regionalnega partnerja, ki je sposoben uporabljati napredne tehnologije v več sektorjih.
Ameriški pristop ostaja dosleden in pragmatičen: politika prednjači pred ekonomijo, stabilnost prednjači pred naložbami, tehnološki napredek pa izhaja iz jasne vizije in dolgoročnega strateškega načrtovanja, ki temelji na partnerstvih z državami, ki delijo prioritete varnosti, razvoja in trajnostne blaginje.
Armenija je prvi post-sovjetski primer ameriške »čip diplomacije«. Odločitev, da se državi dovoli uporaba najnaprednejših čipov Nvidia Blackwell za razvoj umetne inteligence, ima jasen politični in strateški pomen: tehnologija se izkazuje kot ključni instrument regionalne stabilnosti in dolgoročnega partnerstva, ne le kot gospodarski vir.
Izgradnja superračunalniškega centra z močjo 100 MW, vrednega približno 500 milijonov dolarjev, Armenijo spreminja v regionalno tehnološko središče in strateško točko ameriškega vpliva na Kavkazu. Projekt vključuje več kot 200 strežnikov umetne inteligence najnovejše generacije, napredno infrastrukturo v oblaku, povezano z globalnimi omrežji, in izobraževalne centre za razvoj lokalnega osebja. To krepi digitalno suverenost Armenije, razvija domači ekosistem talentov in povečuje njeno sposobnost samostojne uporabe sofisticiranih tehnologij. Projekt postopoma spreminja geopolitično ravnovesje v regiji, ki je že desetletja integrirana v ruske varnostne in tehnološke strukture[2].
V širšem strateškem okviru je Armenija ključna točka Trumpove poti za mednarodni mir in blaginjo (TRIPP) – 43 km dolge poti, ki povezuje Armenijo z enklavo Nahčivan v Azerbajdžanu. Ta pobuda je končala desetletja sovražnosti med državama in odprla pot gospodarskim projektom, regionalnemu povezovanju in močnejši ameriški prisotnosti na Kavkazu. Čeprav kratkotrajen, ima sporazum TRIPP tako simboličen kot praktičen pomen, saj spodbuja mir, sodelovanje in povezuje Armenijo s širšimi evrazijskimi tehnološkimi in gospodarskimi tokovi.
S to potezo administracija Donalda Trumpa potrjuje doktrino, po kateri tehnologija postane instrument stabilizacije in dolgoročnega partnerstva. Namesto pritiska, sankcij ali ideološkega spopada, Washington uporablja napredno tehnologijo za povezovanje in politično povezovanje. Armenija pridobi znanje, infrastrukturo in vlogo regionalnega središča, medtem ko Združene države izvajajo strateški vpliv, ne da bi destabilizirale okolje. Model jasno kaže na stabilnost in potencial za uporabo zunaj Kavkaza.
Srbija ima edinstven geostrateški položaj na križišču ključnih panevropskih prometnih in energetskih koridorjev, ki povezujejo Srednjo in Jugovzhodno Evropo, Črno morje in vzhodno Sredozemlje. Zaradi te osrednje lege, skupaj z notranjo stabilnostjo in regionalnim vplivom, je Srbija naravni partner za dolgoročno strategijo ZDA na Balkanu.
Za razliko od večine držav v regiji je Srbija vojaško in politično nevtralna, zunaj Nata in EU, vendar odprta za intenzivno sodelovanje z ZDA in zahodnimi institucijami. Takšen položaj Washingtonu omogoča, da vključi interese ZDA v regionalni kontekst, ne da bi pri tem povzročil neposredne geopolitične razpoke.
Pod vodstvom predsednika Aleksandra Vučića je Srbija razvila predvidljiv in funkcionalen model upravljanja, ki ga priznava ameriška administracija. Zaradi močne izvršilne veje oblasti, institucionalne skladnosti in sposobnosti hitrega izvajanja strateških odločitev, je primerna za dolgoročne industrijske in tehnološke projekte, v skladu z ameriško politiko reindustrializacije in varnosti dobavne verige.
Tehnološki potencial države je merljiv in impresiven: IT sektor zaposluje več kot 125.000 visoko izobraženih strokovnjakov, izvoz IT in IKT storitev v letu 2024 pa presega štiri milijarde evrov. Glavna središča so Beograd, Novi Sad in Kragujevac, vendar se razvoj širi tudi na druga urbana območja. Srbija se v okviru ameriškega zakona CHIPS and Science Act profilira kot regionalno središče za razvoj programske opreme, načrtovanje in preverjanje čipov, testiranje, podatkovne centre in spremljajočo digitalno industrijo – sestavni del globalnih vrednostnih verig[3].
Z vidika ameriške tehnološke diplomacije lahko Srbija postane nevtralno balkansko tehnološko središče, ki povezuje Zahodni Balkan, Srednjo Evropo in vzhodnoevropski prostor v stabilno območje sodelovanja. Pristop je postopen in dolgoročen, kar zmanjšuje geopolitična tveganja brez soočenja z drugimi globalnimi akterji. Aleksandar Vučić se kaže kot vodja, ki je sposoben vzdrževati stabilne odnose in predvidljivo regulativno okolje, zaradi česar je Srbija funkcionalna razširitev ameriške industrijske in digitalne arhitekture v regiji.
Belorusija zavzema ključni položaj v vzhodni Evropi in širšem evrazijskem prostoru. Nahaja se med EU, Rusijo, baltsko regijo in Črnim morjem ter deluje kot strateški kopenski most za prometne, energetske in industrijske tokove. Prav zaradi svoje geografije, industrijske baze in državnih zmogljivosti, je njena vloga v ameriški strategiji lahko osrednja in ne obrobna.
Dolgotrajna vladavina Aleksandra Lukašenka potrjuje pomemben nauk pragmatične sodobne geopolitike: stabilna država je predpogoj za industrijo in suverenost. Medtem ko so številne post-sovjetske države preživele politični kaos in propad privatizacije, je Belorusija ohranila kontinuiteto upravljanja, industrijsko jedro in delujočo državo, zaradi česar je predvidljiva in strateško berljiva za globalne akterje.
Administracija Donalda Trumpa je k Belorusiji pristopila pragmatično, skozi prizmo realpolitike in interesov, ne pa ideoloških norm. Telefonski klic med Trumpom in Lukašenkom 15. avgusta 2025 ter okrepitev stikov med ameriškima odposlancema, sta pomenila prelomnico v dvostranskih odnosih in nakazala pripravljenost Washingtona na selektivno strateško sodelovanje. Generalpodpolkovnik Keith Kellogg, posebni odposlanec ameriškega predsednika za Ukrajino in Rusijo in John Coale, posebni odposlanec za Belorusijo, sta odigrala ključno vlogo pri preoblikovanju pristopa – od izolacije do konstruktivnega sodelovanja.
Belorusija ima razvito industrijsko infrastrukturo v sektorjih strojništva, elektronike, optike, vojaško-tehnične proizvodnje in energetike, z več kot 100.000 strokovnjaki v sektorju IT/IKT, naraščajočim številom zagonskih podjetij in letnim izvozom storitev IT/IKT, ki presega štiri milijarde USD. Takšna tehnološka in industrijska moč državo naredi primerno za strategijo ameriškega zakona CHIPS in tehnološko diplomacijo, saj ustvarja zanesljivo regionalno središče za polprevodnike, digitalno infrastrukturo in visokotehnološke vrednostne verige[4].
Belorusija se uveljavlja kot osrednje vzhodnoevropsko središče za ameriško tehnološko diplomacijo, ki povezuje Evrazijo in Srednjo Evropo prek stabilne in industrijsko sposobne države. Dolgoročna, nekonfrontacijska strategija omogoča Washingtonu, da širi svoje tehnološke in industrijske verige, ne da bi pri tem destabiliziral regijo, medtem ko Aleksander Lukašenko deluje kot garant kontinuitete, ki zagotavlja stabilnost, red in zanesljivost – elemente, za katere si prizadevajo strateški partnerji.
V okviru pragmatične, na interesih temelječe ameriške politike, ima Belorusija potencial, da postane osrednji steber novega vzhodnoevropskega in evrazijskega ravnovesja ter utrdi svojo vlogo ključnega središča za tehnološko in industrijsko diplomacijo. Sodelovanje Trumpove administracije in njenih svetovalcev pomeni dolgoročno geopolitično prerazporeditev, ki Minsk vrača v središče strateških načrtov.
ZAE so pomemben steber ameriškega strateškega omrežja, ki povezuje Kavkaz, Balkan in vzhodno Evropo s Perzijskim zalivom in Bližnjim vzhodom. Kot visoko razvita država s stabilnim političnim sistemom, močno naložbeno zmogljivostjo in prefinjeno diplomacijo, Emirati zagotavljajo Washingtonu strateško fleksibilnost in geopolitično globino.
Država ima 19. največje podjetje za umetno inteligenco na svetu in je vodilna v regiji pri naložbah v umetno inteligenco, digitalno infrastrukturo in tehnološki razvoj. Vrednost IT sektorja presega 50 milijard dolarjev, z nenehno rastjo in diverzifikacijo naložb v programska podjetja, zagonska podjetja in raziskovalne inštitute. ZAE gradijo zmogljivosti na področju vojaških tehnologij, bančništva, prometa, logistike, vesoljskih projektov ter znanstvenih in raziskovalnih inovacij[5].
Pionirski korak je Ministrstvo za umetno inteligenco, ustanovljeno leta 2017. Konec leta 2025 so ZDA odobrile izvoz 35.000 čipov Nvidia Blackwell za umetno inteligenco v vrednosti ene milijarde dolarjev, predvsem v G42 s sedežem v Abu Dabiju. Ti čipi poganjajo mega podatkovne centre, vključno s projektom »Stargate« z močjo 5 GW – največjim centrom umetne inteligence zunaj ZDA, zaradi česar so ZAE globalno tehnološko središče, takoj za ZDA in Kitajsko.
Emirati vzdržujejo močne gospodarske in politične vezi s Srbijo in Belorusijo ter delujejo kot naravni most za ameriško »diplomacijo čipov«. Kombinacija kapitala, tehnologije in infrastrukture omogoča regionalno povezovanje, inovacije in dolgoročno stabilnost. Pod vodstvom predsednika Mohameda bin Zayeda se ZAE zavzemajo za pragmatično politiko sodelovanja in blaginje, ki je v skladu s funkcionalnim in ne ideološkim pristopom ZDA.
ZAE Washingtonu omogočajo dostop do ključnih sektorjev – energetike, prometa, komunikacij in obrambe – s čimer zagotavljajo naložbe, tehnologijo in strateško stabilnost v širši regiji.
Ameriška »diplomacija čipov« predstavlja dolgoročen, sistemski model, v katerem tehnologija postane podaljšek državne strategije, stabilnost pa pomemben predpogoj za vpliv in razvoj. Armenija služi kot pilotna točka, Srbija kot balkanski most, Belorusija pa ima potencial, da postane osrednji steber ameriške prisotnosti v vzhodni Evropi in Evraziji.
Administracija Donalda Trumpa kaže vizionarsko razumevanje sodobne geopolitike: politika oblikuje gospodarstvo, varnost pa omogoča trajnostni razvoj. Poudarek je na dolgoročnih interesih in strateškem načrtovanju, ne pa na kratkoročnih ideoloških impulzih.
Globalne naložbe v umetno inteligenco in sorodne tehnologije eksponentno naraščajo. Samo vodilna ameriška podjetja načrtujejo več kot 300 milijard dolarjev za infrastrukturo in razvoj umetne inteligence, medtem ko pobude, kot je projekt Zvezdna vrata, do leta 2030 dodajo več sto milijard dolarjev. Skupne naložbe ZDA v obdobju 2026–2030 so ocenjene na 1.000–1.400 milijard dolarjev, medtem ko globalne naložbe dosegajo približno 6,7 bilijona dolarjev, kar potrjuje strateški pomen tehnologije[6].
Sodobna geopolitika kaže, da gospodarski razvoj izhaja iz političnega okvira. ZDA, ki razumejo to logiko, aktivno oblikujejo mednarodni red in povezujejo nacionalno varnost s tehnološkimi in gospodarskimi zmogljivostmi. Belorusija, Srbija in ZAE zagotavljajo stabilnost, strateško lokacijo in tehnološki potencial, kar Washingtonu omogoča širitev vpliva v vzhodni Evropi, na Balkanu, Kavkazu in Bližnjem vzhodu[7].
Ta politika gradi koherentno mrežo tehnologije, gospodarstva in varnosti, medtem ko EU še vedno zaostaja. Rivalstvo med ZDA in Kitajsko v sektorju umetne inteligence postaja ključni dejavnik globalnega reda naslednjega desetletja. Trumpova diplomacija čipov jasno potrjuje, da lahko ZDA s tehnologijo in strateškim sodelovanjem ustvarijo stabilen, uspešen in globalno pomemben mednarodni sistem, s poudarkom na varnosti, regionalni stabilnosti in dolgoročnem gospodarskem napredku.
Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 9. februar 2026
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Armenia to Build One of the Region's First AI Supercomputers on Nvidia Blackwell Platform, povezava: https://ixbt.am/en/news/2025/12/15/ssa-otkryli-armenii-dostup-k-ii-budushhego-nvidia-razresili-data-centr-na-100-mvt-uze-v-puti.html?
[3] Serbia's export of Information and Communications Technology (ICT) reached approximately $4.1 billion in 2024, highlighting the significant contribution of the IT sector to the country's economy, povezava: https://www.trade.gov/country-commercial-guides/serbia-information-and-communications-technology-market
[4] The information and communication technology sector generated 4.7% of Belarus’ GDP in January-October 2024. Belarus has set out to increase the share of the ICT sector to 7.5% of GDP by 2025, povezava: https://www.belarus.by/en/business/doing-business/it-belarus?
[5] UAE ICT Market Size & Share Analysis - Growth Trends and Forecast (2025 - 2030), povezava: https://www.mordorintelligence.com/industry-reports/uae-ict-market?
[6] President Donald J. Trump Takes Action to Enhance America’s AI Leadership. January 2025, povezava: www.whitehouse.gov/fact-sheets/2025/01/fact-sheet-president-donald-j-trump-takes-action-to-enhance-americas-ai-leadership/?
[7] Artificial Intelligence (AI) Infrastructure Spend Could Hit $6.7 Trillion by 2030 – McKinsey, povezava: www.nasdaq.com/articles/artificial-intelligence-ai-infrastructure-spend-could-hit-67-trillion-2030-according
