Demokracija ali kaj? – in potem podnebje

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES[1]) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Dr. J Scott Younger je predsednik pri Glendale Partners in član svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom “Demokracija ali kaj? - in potem podnebje” piše o pomembni zadevi - podnebju, ki  sta jo v zadnjem času zasenčila koronavirus in ameriške volitve.

  • Dr J Scott Younger

Predsednik pri Glendale Partners in član svetovalnega odbora  IFIMES

 

Demokracija ali kaj? – in potem podnebje

 

Večina nas je bila zgrožena, ko smo videli, kaj se je zgodilo v Washingtonu pred desetimi dnevi, ko je »mafija«, ki jo je spodbudil nagovor Donalda Trumpa, vdrla v stavbo Kapitola, da bi preprečila potrditev Joeja Bidena kot naslednjega predsednika. Trump je kot morebitne goljufive volitve (po njegovem mnenju) razglasil že davno pred samim začetkom volitev, tako da je podal sum o glasovanju po pošti, glasovanje pa je poskušal »načrtovati« tako, da je za nadzor nad volitvami postavil »svojega« človeka. Z vrhovnim sodiščem je poskušal manipulirati tako, da je prosta sodniška mesta nadomestil z ljudmi, za katere je pričakoval, da bodo sledili njegovemu zgledu in je moral biti razočaran, če ne celo šokiran, ko je ugotovil, da je sodišče soglasno zavrnilo njegovo trditev, da so bili glasovi ponarejeni in da jih je treba zavreči. Njegov neukrotljivi mandat je zaznamovalo največje število menjav uslužbencev v primerjavi s prejšnjimi predsedniškimi mandati, saj je osebje težko sledilo nenavadnemu vedenju neurejenega uma. In tako naprej in tako naprej. O štirih letih nenormalnega, kar je Donald Trump bil, bo veliko napisanega. Iz niza njegovih eskapad v golfu je tako nastala knjiga »Commander in Cheat«!

 

Zaskrbljeni ljudje so pisali in govorili o današnjem stanju demokracije. Tisti, ki smo nekaj časa preživeli v ZDA, cenimo neizmernost države, kako je človek dobrodošel, pa tudi predsodke, ki jih človek najde, in splošno neznanje o svetu, v katerem živimo, s strani velikega dela prebivalstva. Nekateri so še vedno prepojeni s stališči še iz časa pred državljansko vojno. Donald Trump je ciljal ravno na te in jim dal glas. To je velik izziv, s katerim se soočata Joe Biden in Kamala Harris. Da spravita deželo nazaj na pravo pot, in če že ne bo spet odlična, pa naj bo taka,  da se postavi in se nam pridruži ter ceni, da obstajajo milijarde drugih, ki še upajo in sanjajo ter gledajo ZDA kot svetilnik.

 

To bi moralo pomeniti »spet velik« in če lahko pogledajo navzgor in resnično postanejo dežela svobodnih ter sprejmejo šibke in potlačene, ki bežijo pred vojno in nasiljem, kot že nekoč, potem lahko ponovno rečemo »zaslužili ste si pravico biti vodja demokracije« in demokracija je ob vseh svojih nepopolnostih še vedno najmanj slaba oblika vladanja. Dobro je, da se ZDA ponovno pridružijo svetu, saj totalitarizem v vseh oblikah in na vseh ravneh spet narašča. Države, ki zagovarjajo demokracijo in upoštevajo njene zapovedi, morajo glasno spregovoriti in biti ponovno slišane.

 

Novembra letos bo v Glasgowu na Škotskem svetovno podnebno srečanje COP21, na katerem bodo razpravljali o najnovejših podnebnih novicah. Upajmo, da se bo koronavirus umiril in volitve v ZDA ne bodo več vprašanje. Nato se lahko zopet osredotočimo na eno stvar, ki bi morala zbrati vse naše misli in ločiti pšenico od pleve kot nekateri pravijo, zaradi česar je voda motna, kar vodi politike k nepravilnim odločitvam. Toda spremembe so okoli nas.

 

Podnebje je zelo zapleteno vprašanje, verjetno najbolj zapleteno, vsa preučevanja zato ne morejo biti pravilna, vendar je treba s študijami nadaljevati. Nenavadno je, da smo ga opazili šele, ko se je število prebivalcev sveta v zadnjih šestdesetih letih dramatično povečalo s treh milijard na osem milijard. Človeštvo se je tako bistveno povečalo in s tem uporaba naravnih virov, na primer sekanje dreves, ki potrebujejo ogljikov dioksid za življenje, močno se je povečala onesnaženost morja, morja pa pokrivajo 70% planeta. Šele nedavno smo postali pozorni na morja in zaskrbljeni smo nad tem, kar vidimo.

 

Vendar pa imamo orodja, da stvari uredimo. Potrebujemo samo voljo in sposobnost, da pametno porabimo denar.

 

O avtorju:

Dr J Scott Younger, OBE, je poklicni gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov; Bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice in bil 17 let podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji. Je član svetovalnega odbora IFIMES.

 

Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.

 

Ljubljana/Glasgow, 25.januar 2021

 

Opomba:

[1]  IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018.



Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike. Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki