Južni Sudan: Nova država se rojeva

Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu in Balkanu. IFIMES spremlja aktualna dogajanja v južnem Sudanu po referendumu o neodvisnosti 9. januarja 2011. Iz analize »Južni Sudan: Nova država se rojeva« objavljamo najbolj zanimive dele.

10.01.2011

JUŽNI SUDAN:

NOVA DRŽAVA SE ROJEVA

Za državljane južnega Sudana bo 9. januar 2011 zapisan v zgodovino, kot dan, ko so se narodi južnega Sudana na referendumu odločili za samostojno državo.

V Sudanu kot največji afriški državi je potekala najdaljša državljanska vojna, ki je trajala v presledkih več kot 55 let. Na podlagi mirovnega sporazuma med vlado Sudana in Sudansko ljudsko osvobodilno vojsko (SPLM), ki je bil podpisan v Naivashi v Keniji julija 2005, je določeno, da šest mesecev po referendumu južni Sudan lahko razglasi samostojnost, če se 60% volilnih upravičencev (3.930.000) izreče za samostojno državo. Analitiki menijo, da bo absolutna večina (več kot 90%) dala svoj glas za samostojno pot.

Južni Sudan kot nova 54. afriška država bo imel okrog 640.000 km2 površine in okrog devet milijonov prebivalcev. Površina nove države je velikosti Francije, kar 40% je pašnikov, kmetijska zemljišča predstavljajo 30%, naravnih gozdov je 23%, 7 % pa je vodnih površin. Glavno mesto južnega Sudana je Juba.

Po popisu prebivalstva iz leta 1956 je južni Sudan versko razdeljen in sicer je 18% muslimanov, 17% kristjanov in 65% agnostikov.

Relevantni podatki prihajajo iz svetovnega sveta cerkev (WCC) iz leta 1986. Po njihovih relativno realnih podatkih je 48% kristjanov, 31% muslimanov in 21% agnostikov.

Nova država se bo soočala s številnimi izzivi, ki bodo preizkus ne samo za vlado južnega Sudana, temveč tudi za celotno mednarodno skupnost, predvsem za ZDA in države donatorice, ki so obljubile pomoč v višini 2,7 milijard dolarjev na donatorski konferenci v Oslu maja 2008.

Glavni izzivi južnega Sudana bodo:
1. Razdelitev nafte med severom in jugom;
2. Meja med severom in jugom;
3. Zunanji dolgovi;
4. Državljanstvo in vrnitev južnih Sudancev s severa;
5. Status pokrajine Abyei;
6. Gospodarstvo in obnova.

RAZDELITEV NAFTE MED SEVEROM IN JUGOM

Sporazum o premirju iz leta 2005 določa, da sever in jug Sudana delita prihodke od nafte tako, da vsaka stran dobi polovico po odbitku 2% v pokrajini, v kateri se nahaja naftno nahajališče. Po referendumu in samostojnosti južnega dela je po vsej verjetnosti pričakovati nadaljevanje sodelovanja. Sever namreč nadzoruje celotno infrastrukturo kot so naftovodi, črpalke, laboratoriji in navsezadnje strokovni kader naftne industrije, ki je po večini iz severa. Izvoz nafte je možen le preko pristanišča Port Sudan na Rdečem morju. Obstajajo ideje, da južni del Sudana zgradi 1.400 km naftovoda do Kenijske obale na Indijskem oceanu. Japonska družba Toyota Corporation ima pripravljen načrt za izgradnjo takšnega naftovoda. Vlada južnega Sudana bo verjetno imela ta načrt kot alternativo v primeru poslabšanja odnosov s Severom.

Zaradi geografije terena na jugu se bo izvoz nafte nadaljeval skozi severna Sudanska pristanišča na Rdečem morju. Namreč, reka Nil je edina reka na svetu, ki ima svoj tok iz juga proti severu. Zato transport južno sudanske nafte po naravnem geografskem toku do Port Sudana potrebuje samo tri črpalke. V nasprotnem primeru (zaradi višinskega toku) bi rabili do kenijskih pristanišč dodatnih 10 črpalk. Investicija v novi naftovod bi zahtevala več milijard dolarjev in najmanj deset let za usposabljanje lastnih kadrov v naftni industriji.

Sudan sedaj proizvaja približno 500.000 sodčkov nafte na dan, od tega jih je z južnih nahajališč 370.000.

MEJA MED SEVEROM IN JUGOM

Južni Sudan meji s Centralno Afriško republiko na zahodu, Demokratično republiko Kongo, Ugando in Kenijo na jugu ter Etiopijo na vzhodu. Meja nove države s severom Sudana je dolga 2.010 kilometrov. Ob tej meji živi 81 plemen, zato je zelo težko določiti njihovo pripadnost (državljanstvo) severnem Sudanu ali novoustanovljeni državi južnemu Sudanu. Vsako pleme ima svoje lastno mejo. Plemenske meje segajo v teritorij druge entitete. Zemljiški zakoni na tem območju izhajajo iz običajnega prava, ki določa, da so vsa zemljišča last lokalnega prebivalstva (plemena).

Določitev meje bo zelo težavna in dolgotrajna, saj bo mir ogrožen s strani plemen ob meji. Danes je mednarodna skupnost osredotočena na težavno mejo v pokrajini Abyei, ki je bogata z nafto. V resnici pa je celotno mejo med severom in jugom težko določiti, posebej na zahodu v pokrajini Darfur.

ZUNANJI DOLGOVI

Vprašanje delitve dolga med dvema deloma Sudana je eden od najpomembnejših izzivov, s katerimi se bo potrebno soočiti po odcepitvi juga. Jug zavrača delitev dolga na polovico in trdi, da je bil dolg porabljen za razvoj severa in ne juga. Države posojilodajalke bodo v težkem položaju za izterjavo dolga med Khartoumom in Jubo.

Sudan je imel na koncu leta 2010 36 milijard zunanjih dolgov. Sever in Jug bosta verjetno v naslednjem obdobju poskušala pri posojilodajalcih zagotoviti delni odpis dela tega velikanskega dolga in vzporedno poskušala najti model za razdelitev preostanka dolga med Severom in Jugom po nekaterih mednarodnih zgodovinskih precedensih v podobnih situacijah, npr. delitev dolga med Pakistanom in Bangladešem leta 1971, dolgovi nekdanje Sovjetske zveze leta 1991. Morda je najprimernejši model češkoslovaški, kjer je bil dolg razdeljen na osnovi števila prebivalstva in kraja porabe tega dolga.

Nova država na jugu bo v zelo težavnem položaju tudi zaradi dolga Sudana do mednarodnih organizacij, ki znaša tri milijarde dolarjev. Članstvo južnega Sudana v mednarodnih finančnih inštitucijah pred rešitvijo teh problemov ni mogoče. Izjema je le svetovna banka, ki ima odprt urad v Jubi.

DRŽAVLJANSTVO IN VRNITEV JUŽNIH SUDANCEV S SEVERA

Po nekaterih podatkih skoraj tri milijone južnih Sudancev živi na severu. Sudanska vlada je že napovedala, da ne bo dovolila dvojnega državljanstva, kar pomeni, da bi se večji del južnih Sudancev moralo s severa vrniti na jug. Vrnitev teh prebivalcev, ki nikoli niso živeli na jugu v svojo novo domovino ni mogoč, ker na jugu primanjkuje dela in namestitvenih zmogljivosti. Vlada južnega Sudana sedaj ne zmore nositi bremena selitve teh ljudi na jug, saj je država porušena, brez infrastrukture (šole, bolnišnice, stanovanja, vodovod, elektrika, transport,itd.), ima le 60 km asfaltiranih cest.

STATUS POKRAJINE ABYEI

Območje bogato z nafto bo eden od največjih izzivov za dolgotrajni mir med severom in jugom. Območje delita dve večji plemeni in sicer arabsko pleme Messiria na severu in pleme Dinka Ngok z juga.

Mejo Abyei je zelo težko definirati zaradi severnega plemena Messiria, ki so nomadi in so nenehno selijo med severom in jugom. Medtem se južno pleme Dinka Ngok ukvarja s kmetijstvom in so stalno naseljeni v svojih zaselkih in vasicah.


Mednarodno sodišče v Haagu je 22. julija 2009 odločilo, da zmanjša površino Abyeia z 18.500 km2 na 10.000 km2. Sodišče je izločilo območje naftnih nahajališč Heglig in jih pripojilo Sudanu. Priznalo je tudi pravice plemen do paše na celotnem teritoriju Abyeia vse do razmejitve. Abyei je zgodovinsko pripadal jugu vse do odločitve Velike Britanije leta 1905, ko je bil pripojen provinci Kordofan na severu.


GOSPODARSTVO IN OBNOVA

Jug Sudana je trenutno zelo odvisen od nafte, saj 98% državnega proračuna izhaja iz prodaje nafte. Zaloge nafte se ocenjujejo na šest milijard sodčkov. To so zaloge, ki naj bi trajale do leta 2025.

Jug mora s temi prihodki investirati v infrastrukturo in kmetijstvo ter vzporedno vlagati v iskanje novih nahajališč. V vsakem primeru bo nova država raj za investicije s celega sveta. V zadnjih letih je glavno mesto Juba postalo veliko gradbišče. Velike investicije prihajajo iz zalivskih držav, Izraela in nekaterih afriških držav.

Ljubljana, 10. januar 2011




Spletna stran uporablja piškotke za boljšo uporabniško izkušnjo in spremljanja statistike. Z nadaljno uporabo spletne strani ali klikom na "Strinjam se", se strinjate z uporabo piškotkov. Splošni pogoji - Piškotki