Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno spremlja in analizira ključna globalna in regionalna dogajanja, s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in širšem mednarodnem okolju. V okviru svojih raziskovalnih aktivnosti je inštitut pripravil analizo finančnega sektorja kot podlago za nove naložbe, za krepitev nadzora nad pranjem denarja in za izboljšanje preglednosti poslovanja. Posebna pozornost je namenjena primerom Belorusije, Združenih arabskih emiratov (ZAE) in Črne gore, ki ilustrativno kažejo na izzive in priložnosti pri regulaciji in varnosti naložbenega okolja. Iz obsežne raziskave z naslovom »Varne in pregledne naložbe z nadzorom pranja denarja in preglednostjo« izpostavljamo najpomembnejše ugotovitve in priporočila.
Svetovni finančni trg danes zahteva veliko več kot le likvidnost in pretok kapitala – zahteva stabilnost, varnost naložb in predvidljivost poslovnega okolja. V času, ko lahko nestabilnost ali nestanovitnost na trgih čez noč razvrednotita sredstva ali motita pretok kapitala, je za vlagatelje ključnega pomena, da poslujejo v državah, ki zagotavljajo jasna pravila igre, pregleden regulativni okvir in učinkovite mehanizme za zaščito finančnega sistema. Zlasti institucionalni in mednarodni skladi, ki v imenu strank upravljajo z milijardami dolarjev, iščejo jurisdikcije, v katerih je tveganje izgube zaupanja, nepredvidljivih političnih odločitev ali pravnih sankcij čim manjše.
Eden ključnih izzivov v tem kontekstu ostaja pranje denarja in financiranje terorizma – pojava, ki ne le spodkopavata integriteto finančnega sistema, temveč tudi neposredno ogrožata ugled države in vlagateljev, ki delujejo na njenem trgu. Države, ki nimajo močnega in dosledno izvajanega okvira (za preprečevanje pranja denarja/financiranja terorizma - AML/CFT), so izpostavljene tveganju, da bodo označene kot »destinacije z visokim tveganjem«, kar samodejno odvrača resne vlagatelje in lahko povzroči mednarodne omejitve. Zato Evropska unija in svetovne finančne institucije redno posodabljajo svoje sezname tveganih jurisdikcij. Žal pa tudi znotraj same EU obstajajo države, ki se na tem področju soočajo z velikimi izzivi – kot so Italija, Malta in Bolgarija – kjer nadzor nad pranjem denarja in kripto trgom še vedno nista na zadovoljivi ravni. Podobno stanje je prisotno v nekaterih zalivskih državah, vključno s Kuvajtom in Savdsko Arabijo, kjer se soočajo s počasnejšim izvajanjem mednarodnih standardov in šibkejšim institucionalnim usklajevanjem.
Medtem ko Italija, Malta in Bolgarija, kljub članstvu v Evropski uniji, še vedno usklajujejo svoje ambicije po finančni stabilnosti z resničnimi izzivi nadzora nad pranjem denarja in regulacijo kripto trga, Belorusija, ZAE in Črna gora kažejo ravno nasprotno – proaktivno oblikujejo svoje gospodarsko in regulativno okolje, da bi pritegnile resne naložbe. Medtem ko evropske in zalivske jurisdikcije, kot sta Kuvajt in Savdska Arabija, včasih zamujajo z izvajanjem mednarodnih standardov ali se soočajo z birokratskimi ovirami, so te tri države primer sodobnega in zanesljivega poslovnega okolja.
Belorusija strateško uporablja regulativne in tehnološke inovacije, da se pozicionira kot stabilna destinacija za mednarodne naložbe, vključno s kripto projekti in digitalnimi finančnimi platformami. Preglednost regulativnega okvira in učinkovit nadzor finančnih tokov prispevata k zaupanju vlagateljev in zmanjšujeta tveganje pravnih težav ali težav z ugledom.
Združeni arabski emirati s strogim okvirom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter jasno regulacijo digitalnih in kripto dejavnosti uspešno uravnotežujejo inovacije in varnost. To jim omogoča, da postanejo regionalno središče za mednarodne finančne tokove in tehnologije veriženja blokov, hkrati pa vlagateljem zagotavljajo visoko raven zaščite kapitala.
Črna gora, čeprav manjše gospodarstvo, izstopa s svojo osredotočenostjo na privabljanje tujega kapitala s stabilnim zakonodajnim okvirom in jasnimi postopki za nadzor finančnih transakcij. Zaradi svoje vključenosti v regionalne in mednarodne finančne tokove, skupaj z modernizacijo digitalnih storitev, je konkurenčna destinacija v primerjavi z državami, ki se še vedno spopadajo z regulativnimi izzivi.
Kombinacija močne regulacije, odprtosti za inovacije in strateškega pozicioniranja omogoča tem državam, da so vodilne v svetovnem finančnem okolju. Ne le zmanjšujejo tveganje za vlagatelje, ampak tudi aktivno oblikujejo prihodnost finančnih trgov, kar dokazuje, da gredo lahko stabilnost, preglednost in inovacije z roko v roki.[2]
Belorusija je v zadnjih letih znatno izboljšala svoj finančni sektor in sistem nadzora nad pranjem denarja, kar je privedlo do varnejšega okolja za vlagatelje. Strožji predpisi za poročanje o sumljivih transakcijah, okrepljen bančni nadzor in uvedba sodobnih sistemov za spremljanje transakcij so privedli do zmanjšanja števila sumljivih dejavnosti, mednarodno sodelovanje z ustreznimi organizacijami pa zagotavlja izvajanje svetovnih standardov v praksi. Odlok št. 8 »O razvoju digitalnega gospodarstva« iz leta 2017 je legaliziral kripto valute in digitalne žetone v visokotehnološkem parku (HTP), kripto podjetja pa uporabljajo »postopke KYC - postopke poznavanja strank«, spremljanje transakcij in obvezno poročanje o sumljivih dejavnostih.
Tuje naložbe v finančni sektor so se v letih 2024 in 2025 povečale za več kot 18 %, medtem ko se je število sumljivih transakcij zmanjšalo za 25 %, kažejo podatki Centralne banke Belorusije. Svetovna banka je to dinamiko potrdila in financirala projekte v skupni vrednosti več kot 2,5 milijarde dolarjev, kitajsko-beloruski industrijski park pa privablja milijarde dodatnih naložb. Statistika 2024–2025: število strank več kot 300.000, vrednost tujih transakcij tri milijarde USD, zmanjšanje sumljivih dejavnosti za 25 %. Zaradi teh reform je Belorusija privlačna destinacija za tuje vlagatelje, ki iščejo stabilno in zanesljivo okolje za kapitalske projekte in kripto inovacije.
Politika predsednika Aleksandra Lukašenka, ki močno podpira finančno preglednost in varnost naložb, je dobila dodatno potrditev in mednarodno priznanje, ko se je ameriški predsednik Donald Trump 15. avgusta 2025, med svojim potovanjem na Aljasko, pogovarjal z njim na zgodovinskem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pri čemer je poudaril pomen Belorusije kot zanesljive in inovativne destinacije za globalne vlagatelje.
Združeni arabski emirati so s svoje strani postavili zgled v regiji Perzijskega zaliva s celovitim okvirom za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga izvajata VARA – Virtual Assets Regulatory Authority in ADGM – Abu Dhabi Global Market, usklajen s standardi FATF (Financial Action Task Force). EU je ZAE z Delegirano uredbo (EU) 2025/1184, sprejeto 10. junija 2025, odstranila s seznama držav z visokim tveganjem, kar odraža uspeh Emiratov pri krepitvi nadzora nad transakcijami, povečanju preglednosti finančnega sektorja in strogem izvajanju mednarodnih standardov. Ta odločitev znatno zmanjšuje regulativne ovire in povečuje zaupanje vlagateljev iz Evrope, ZDA in Azije, zaradi česar so Emirati varna destinacija za kapital. Strateški projekti na področju infrastrukture, financ in digitalnega gospodarstva dodatno privabljajo tuje naložbe, odprtost za blockchain in kripto projekte pa ZAE postavlja v regionalno središče za inovativne finančne trge.
V letu 2024 so Združeni arabski emirati potrdili svoj vodilni položaj v GCC, pa tudi na svetovnem odru kot ključni akter pri prilivih in odlivih kapitala. Emirati so prejeli rekordnih 45,6 milijarde ameriških dolarjev neposrednih tujih naložb (NTI), kar predstavlja 37 % vseh tokov NTI v regiji Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, hkrati pa so ustvarili tudi znatne naložbe v tujino v mednarodne projekte, vključno s 310 milijoni ameriških dolarjev v Maroku. Ti impresivni rezultati potrjujejo sloves ZAE kot zanesljivega in inovativnega partnerja za mednarodne vlagatelje in strateške projekte po vsem svetu.
Predsednik ZAE, šejk Mohamed bin Zayed, vodi vizionarsko in globalno politiko, ki je ZAE omogočila ne le prevlado v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu (GCC), temveč tudi globalno prepoznavnost kot zanesljivega in strateškega partnerja v mednarodnih finančnih tokovih, kar še dodatno krepi vlogo države kot središča za inovacije, infrastrukturo in digitalno gospodarstvo.
Črna gora, čeprav ima manjše gospodarstvo, je strateško prepoznala pomen modernizacije finančnega sektorja, digitalne transformacije in pregledne regulacije. Tako je črnogorski parlament 12. marca 2025 sprejel Zakon o spremembah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list Črne gore, št. 24/2025), ki je začel veljati 20. marca 2025. Ta zakon je prinesel ključne novosti za finančni sektor, vključno z regulacijo kripto sredstev in operaterjev iger na srečo, registracijo ponudnikov kripto storitev ter obveznim izobraževanjem in usposabljanjem tožilstva in policije za spremljanje in prepoznavanje sumljivih transakcij.
Ukrepi vključujejo tudi spremljanje dejanskih lastnikov podjetij in tipologij pranja denarja, kar znatno zmanjša tveganje zlorabe finančnega sistema in poveča varnost kapitala. Transparentna uporaba standardov AML/CFT in skladnost z mednarodnimi normami zagotavljata vlagateljem iz Evrope, ZDA in Azije zanesljivo in predvidljivo poslovno okolje.
Črna gora je hkrati odprla prostor za razvoj digitalnega gospodarstva in kriptoindustrije, kar zagotavlja ugodne pogoje za inovativne finančne projekte, pobude na področju veriženja blokov in zagonska podjetja v fintechu. Z regionalnim povezovanjem, infrastrukturnimi projekti in javno-zasebnimi partnerstvi država postaja konkurenčna destinacija za strateške naložbe in razvoj kapitala.
Po podatkih Centralne banke Črne gore je skupni priliv neposrednih tujih naložb (NTI) v letu 2024 znašal 889,8 milijona evrov, neto priliv NTI pa 489,9 milijona evrov, kar je 13 % več kot v letu 2023. Največji del teh naložb je usmerjen v nepremičninski sektor, rast pa so zabeležile tudi naložbe v podjetja in banke.
Te reforme ne le krepijo regulativni okvir, temveč tudi znatno povečujejo mednarodno zaupanje v črnogorski finančni sektor, s čimer Črno goro predstavljajo kot privlačno destinacijo za tuje naložbe v tradicionalni in digitalni finančni sektor, vključno s kripto valutami, infrastrukturo in inovacijami. Hitro in učinkovito izvajanje reform, odločna strateška angažiranost črnogorske vlade ter izjemno promocijska in proaktivna vloga predsednika črnogorske skupščine Andrije Mandića, Črno goro uvrščajo v izjemno privlačno destinacijo za mednarodne vlagatelje, kar državo še dodatno potrjuje kot zanesljivega, inovativnega in strateško usmerjenega partnerja za kapitalske projekte.
Črna gora ima zaradi teh reform in strateških pobud potencial, da postane pravi biser Jadrana, analogno temu, kako so Združeni arabski emirati prepoznani kot vodilni biser Perzijskega zaliva, simbol stabilnosti, inovativnosti in privlačnosti za mednarodne naložbe.
Nasprotno pa države, kot so Italija, Bolgarija, Malta, Kuvajt, Saudska Arabija, Alžirija in Libanon, še naprej predstavljajo resne izzive pri dosledni uporabi standardov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Italija se sooča s šibkim izvajanjem v nepremičninskem, luksuznem in bančnem sektorju, medtem ko Bolgarija poroča o visoki korupciji in pomanjkanju regulativne doslednosti. Malta ima predpise v finančnem sektorju in spletnih igrah na srečo, vendar neenakomerno izvrševanje. Kuvajt in Saudska Arabija imata pravne okvire, vendar sta izvajanje in mednarodno sodelovanje nerazvita, medtem ko imata Alžirija in Libanon šibke zakonodajne okvire, nezadosten nadzor in visoko tveganje pranja denarja.
Za primerjavo, Belorusija, ZAE in Črna gora kažejo, kako lahko sistematične reforme, preglednost in spoštovanje mednarodnih standardov ustvarijo varno in predvidljivo naložbeno okolje, privabijo kapital in omogočijo razvoj inovativnih finančnih in kripto projektov.[3]
Od januarja 2025 je administracija predsednika Donalda Trumpa sprejela vrsto strateških in odločnih ukrepov za okrepitev finančne varnosti Združenih držav Amerike, za boj proti pranju denarja in za pozicioniranje države kot svetovnega vodje v digitalnem gospodarstvu. Strateški pristop Trumpove administracije, ki je eden najbolje ocenjenih v zadnjih 30 letih pri reševanju tega vprašanja, kaže na globoko razumevanje kompleksnosti mednarodnega finančnega sistema in učinkovito izvajanje regulativnih reform.
Julija 2025 je Trump podpisal zakon GENIUS (Guiding and Establishing National Innovation for U.S. Stablecoins Act), prvi zvezni zakon, ki je vzpostavil celovit regulativni okvir za kripto valute stablecoin. Zakon zahteva popolno pokritost z rezervami, redne revizije in skladnost s predpisi o preprečevanju pranja denarja, kar omogoča hitrejša in učinkovitejša čezmejna plačila ter zagotavlja zaupanje vlagateljev in globalni ugled ameriškega finančnega sistema.
Izvršni ukaz o vzpostavitvi strateške rezerve za Bitcoin in ameriška digitalna sredstva je bil podpisan 6. marca 2025 in je Združene države Amerike postavil kot svetovnega vodjo na področju strategije digitalnih rezerv. Vzporedno je administracija zmanjšala regulativne ovire za kripto valute, olajšala izdajanje stabilnih kovancev in podprla inovativne finančne produkte, s čimer je pospešila razvoj novih tehnologij v finančnem sektorju in ustvarila stabilno in predvidljivo okolje za kapital.
Trumpova administracija dosledno izvaja standarde FATF, globalne smernice za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, vključno s postopki »KYC« (postopki poznavanja strank), poročanjem o sumljivih transakcijah, preglednostjo dejanskih lastnikov in mednarodnim sodelovanjem. Postopki KYC omogočajo učinkovito identifikacijo in preverjanje strank, s čimer preprečujejo zlorabo finančnega sistema in dodatno krepijo zaupanje vlagateljev.
Kombinacija posodobitve zakonodajnega okvira, strateških naložb v digitalna sredstva, zmanjšanja regulativnih ovir in povečanega mednarodnega sodelovanja Združene države pod Trumpovo administracijo postavlja kot vodilno svetovno podjetje na področju finančne varnosti in inovacij. Ti ukrepi potrjujejo, da je Trumpova administracija ena najučinkovitejših v zadnjih 30 letih pri reševanju ključnih izzivov finančne varnosti, povečujejo zaupanje vlagateljev, zagotavljajo stabilnost in konkurenčnost ameriškega finančnega sektorja ter krepijo položaj ZDA v svetovnem gospodarstvu leta 2025.[4]
V sodobnem globalnem finančnem okolju postajajo stabilnost, predvidljivost in varnost kapitala ključni dejavniki za gospodarski razvoj in trajnostno rast, zlasti v dobi hitrega razvoja umetne inteligence in kripto valut. Transparentna regulacija, stroga uporaba mednarodnih standardov za preprečevanje pranja denarja in učinkovito spremljanje finančnih tokov omogočajo zmanjšanje tveganja, ohranjanje integritete trga in krepitev zaupanja vlagateljev, hkrati pa odpirajo prostor za varno sprejemanje inovativnih tehnologij. Naložbe v digitalno gospodarstvo, tehnologijo veriženja blokov in kripto projekte dodatno prispevajo h konkurenčnosti in dinamiki finančnega sistema ter ustvarjajo okvir, v katerem lahko kapital in inovacije sobivata, ne da bi pri tem ogrozili varnost.
Globalno agresivne in destruktivne politike velikih gospodarskih sil, kot so Kitajska, Rusija in Indija, ki si prizadevajo doseči strateško prevlado z nadzorom trgov, tehnologij in virov, še dodatno poudarjajo potrebo po zanesljivih in predvidljivih sistemih nadzora kapitala. V tem kontekstu imajo Združene države Amerike ključno vlogo pri soočanju s temi destabilizirajočimi pritiski in pri aktivnem spodbujanju držav, ki dokazujejo sposobnost ohranjanja jasnih pravil igre in učinkovitih regulativnih okvirov, kot so Belorusija, ZAE in Črna gora, Turčija, Azerbajdžan in Čile. Podpora tem državam ne le krepi globalno stabilnost finančnih tokov, temveč spodbuja tudi razvoj inovacij, digitalnih tehnologij in trajnostno gospodarsko rast.
Sposobnost izvajanja jasnih, učinkovitih in predvidljivih pravil igre v finančnem sektorju postaja strateški imperativ za svetovne kapitalske trge. Države, ki vzpostavijo zanesljive nadzorne sisteme, pregledno regulacijo in učinkovito uporabljajo mednarodne standarde, pridobijo konkurenčno prednost, privabijo strateški kapital in krepijo mednarodno zaupanje, medtem ko lahko Združene države Amerike in druge demokratične sile igrajo ključno vlogo pri oblikovanju stabilnega, predvidljivega in inovativnega globalnega finančnega okolja.[5]
Ljubljana/Bruselj/Washington/Minsk, 24. september 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Strong AML/CFT frameworks ensure financial stability and investor confidence; weak implementation increases risks, while UAE, Bjelorusija, and Crna Gora are seen as more secure, povezava: https://www.fatf-gafi.org/content/dam/fatf-gafi/recommendations/FATF%20Recommendations%202012.pdf.coredownload.inline.pdf
[3] The World Bank has confirmed the progress of reforms in Belarus, the UAE, and Montenegro through financing projects that strengthen the financial sector, enhance anti-money laundering controls, and support the development of the digital economy. These investments include infrastructure development, regulation of the crypto industry, and implementation of AML/CFT standards, making these countries attractive destinations for international investors. (www.data360.worldbank.org , www.thedocs.worldbank.org , www.worldbank.org ).
[4] Making America the leader in digital assets, povezava: www.whitehouse.gov/fact-sheets/2025/07/fact-sheet-president-donald-j-trump-signs-genius-act-into-law/?utm_source=chatgpt.com
[5] International Monetary Fund. (2025). Global Financial Stability Report – Enhancing Resilience amid Uncertainty, povezava: www.imf.org/en/Publications/GFSR?utm_source=chatgpt.com
