Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. V tem kontekstu predstavljamo ekskluzivni članek Bogoljuba J. Karića, vidnega filantropa, vizionarja in navdihovalca, v katerem predstavlja svojo geopolitično vizijo in strateške misli o prihodnosti Srbije znotraj novega globalnega reda. Njegov članek z naslovom »Strateški predlog Srbije: Vstop v novo globalno arhitekturo sveta prek partnerstva C5+« predstavlja prihodnost Srbije kot perspektivne in relevantne partnerice ključnih svetovnih sil – Združenih držav Amerike, Ruske federacije, Kitajske, Indije in Japonske. Članek ponuja vpogled v dolgoročne strateške položaje Srbije in njen potencial v geopolitični arhitekturi 21. stoletja.
Svet se sooča z najglobljo geopolitično preobrazbo po koncu druge svetovne vojne. Prejšnja arhitektura mednarodnih odnosov, ki je temeljila na prevladi transatlantskih struktur in osrednji vlogi Evropske unije, je v fazi pospešene in globoke reartikulacije. Nova ameriška strategija nacionalne varnosti (NSS), ki jo potrjujejo izjave najvišjih državnih uradnikov, jasno kaže, da se svetovni red zdaj oblikuje okoli omejenega števila ključnih sil, medtem ko prejšnji centri odločanja postopoma izgubljajo svoj nekdanji vpliv.
Na podlagi mojega dolgoletnega in nenehnega angažiranja pri iskanju trajnostnih rešitev za mir, stabilnost in blaginjo, podpiram ključne elemente te nove doktrinarne strategije. Kot izraz konkretne podpore, sem predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu poslal pobudo s ciljem vključitve držav vzhodne Evrope in Balkana v prihodnje širitve skupine C5 v Evropi.
V tem kontekstu se Republika Srbija prvič po desetletjih sooča z zgodovinsko priložnostjo, da strateško, dolgoročno in suvereno redefinira svoj mednarodni položaj. Na podlagi mojih izkušenj na področju mednarodnega sodelovanja, poslovne diplomacije in iskanja trajnostnih rešitev za globalno stabilnost, predlagam strateški okvir za vstop Srbije v novo globalno arhitekturo prek partnerstva C5+.
Nova globalna konfiguracija, katere jedro je format C5, združuje pet ključnih akterjev sodobnega sveta: Združene države Amerike, Rusko federacijo, Ljudsko republiko Kitajsko, Republiko Indijo in Japonsko.
Ta format postavlja realističen in operativni okvir za prihodnje globalno upravljanje – zajema politične, varnostne, tehnološke in gospodarske razsežnosti mednarodnih odnosov. V tem modelu Evropska unija ne zaseda več osrednjega in edinstvenega položaja odločanja, medtem ko imajo posamezne evropske države možnost vzpostaviti neposredna in strateško pomembna partnerstva s ključnimi svetovnimi silami prek fleksibilnih dogovorov C5+.
Srbija je vojaško nevtralna država z edinstvenim geopolitičnim in civilizacijskim položajem. Zaradi globokih zgodovinskih, kulturnih in verskih vezi z Rusijo, razvitih političnih in gospodarskih odnosov z Združenimi državami Amerike, strateškega partnerstva z Ljudsko republiko Kitajsko ter vse večjega sodelovanja z Indijo in Japonsko je Srbija naravni in logični kandidat za vključitev v format C5+.
Ta strateški položaj ni posledica trenutnih okoliščin, temveč kontinuitete zgodovinskih vezi in premišljene, sodobne državne politike. Prizadevanja, ki jih predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić že več kot desetletje vlaga v gradnjo neposrednih odnosov s ključnimi svetovnimi akterji, zahtevajo institucionalno uokvirjanje in preoblikovanje v trajne, dolgoročne strateške rezultate.
Srbija je že skoraj pol stoletja na različne načine povezana s procesom evropske integracije. Vendar objektivna realnost kaže, da Evropska unija trenutno preživlja globoke notranje krize: politične delitve, počasno gospodarsko rast, odsotnost jasne vizije širitve in slabitev njenega globalnega vpliva.
V takšnem kontekstu se Srbija znajde v vakuumu, ki ni več slabost, temveč potencialna prednost. Bistveno vprašanje, ki se danes postavlja, ni, ali naj Srbija sodeluje z Evropo, to je nesporno, ampak ali si lahko privošči nadaljevanje strateškega čakanja brez jasne ponudbe in določenega časovnega okvira. Odgovor je očiten: prihodnost mlajših generacij ne sme biti talka negotovosti.
Danes se interesi ključnih globalnih akterjev na balkanskem območju sekajo prav v Srbiji. Združene države Amerike iščejo močne, neodvisne in zanesljive partnerje v Evropi, brez pretiranega posredovanja Bruslja. Ruska federacija si prizadeva za stabilen Balkan in ohranitev zgodovinskih vezi s srbskim ljudstvom, medtem ko Ljudska republika Kitajska priznava Srbijo kot ključno infrastrukturno in logistično središče v okviru pobude En pas, ena pot.
Ta edinstvena konstelacija omogoča Srbiji, da hkrati prevzame vlogo ameriškega geopolitičnega oporišča v regiji, ruskega zgodovinskega in kulturnega partnerja ter kitajskega gospodarskega in infrastrukturnega središča. Takšen strateški položaj predstavlja moč in vpliv, ki ga danes nima nobena druga balkanska država.
Nova ameriška doktrina spodbuja neposredne, transparentne odnose, močne voditelje in države, ki imajo notranjo stabilnost in predvidljivo strategijo zunanje politike. Srbija se popolnoma ujema s tem konceptom. Kot največja in najbolj stabilna država na Zahodnem Balkanu, z razvitimi državnimi institucijami in jasno vizijo razvoja, Srbija predstavlja naravnega in zanesljivega partnerja za Združene države v jugovzhodni Evropi.
Glede na globoke globalne spremembe mora Srbija preiti od politike čakanja k politiki aktivnega in proaktivnega pozicioniranja. To vključuje: vzpostavitev neposrednega strateškega dialoga z Združenimi državami Amerike v okviru nove globalne doktrine; nadaljnjo krepitev odnosov z Rusko federacijo na podlagi zgodovinskega zaupanja; poglobitev gospodarskih, tehnoloških in infrastrukturnih partnerstev s Kitajsko; krepitev vezi z Indijo in Japonsko kot ključnima azijskima stebroma prihodnje globalne rasti; in utrditev Srbije kot središča stabilnosti, razvoja in sodelovanja na Balkanu.
Skozi svojo zgodovino je Srbija vedno preživela ob sprejemanju racionalnih, pogumnih in neodvisnih odločitev. Danes se sooča z izbiro, ki bo oblikovala prihodnja desetletja. Partnerstvo C5+ ni odpoved Evropi, temveč konec iluzije, da je prihodnost mogoče graditi zgolj na obljubah brez jasnega časovnega okvira.
To je pot strateškega partnerstva. To je pot stabilnosti in miru. To je pot Srbije kot odgovornega in zanesljivega akterja v novi globalni arhitekturi.
To je pot prihodnosti.
O avtorju:
Bogoljub J. Karić, je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno »Braća Karić«. V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina ... Je član svetovalnega odbora IFIMES-a. Je predsednik Mednarodnega komiteja »Nikola Tesla«, strokovnjak Programa OZN za trajnostni razvoj, član Global Marketplace-a OZN in član programa OZN »AI for Good«. Karić je pionir in reformator kapitalizma v Jugoslaviji in Gorbačovovi Rusiji, vizionar, graditelj, filantrop in arhitekt nove ekonomske svetovne ureditve.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Beograd, 17.december 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
