Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane v Sloveniji redno preučuje in analizira politične, gospodarske in varnostne dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. V svojem najnovejšem poročilu z naslovom »Srbija 2026: Gospodarski preboj v dobi naraščajočih globalnih in regionalnih izzivov« IFIMES preučuje trenutne gospodarske in politične trende v Srbiji, pri čemer se opira na napovedi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in upošteva spremembe v globalni geopolitični strukturi ter dinamiko gospodarske prerazporeditve v jugovzhodni Evropi. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj ključnih in še posebej pomembnih ugotovitev iz tega poročila.
Po razpoložljivih napovedih ima leto 2026 potencial, da bo najpomembnejše gospodarsko leto za srbske državljane, vendar ga zaznamuje tudi kompleksno in napeto politično okolje, tako globalno kot doma. To razhajanje med gospodarskim optimizmom in političnim realizmom ponazarja vse bolj prisoten pojav v sodobnih mednarodnih odnosih, v katerih sama gospodarska moč ne zagotavlja stabilnosti mednarodnega sistema.
IFIMES ugotavlja, da je Srbija trenutno v fazi relativne gospodarske krepitve, vendar v okviru povečanih geopolitičnih tveganj, ki jih zaznamujejo razdrobljenost svetovnega reda, oslabljene multilateralne strukture in vse večji pomen sile v mednarodnih interakcijah.
V tem kontekstu funkcionalne institucije, odprt dialog in svobodne volitve predstavljajo edini legitimni okvir za izvajanje političnih sprememb in izražanje volje državljanov. Obnovitev zaupanja v te mehanizme ostaja ključni predpogoj za dolgoročno stabilnost in trajnostni razvoj Srbije.
Študiji primera Venezuele in Grenlandije ponazarjata vpliv globalnih geopolitičnih sprememb na stabilnost in suverenost držav. Venezuela v povolilnem in pokonfliktnem kontekstu dokazuje ranljivost politične legitimnosti, kjer lahko tehnični prevzem brez široke družbene podpore povzroči dolgoročno nestabilnost in zaskrbljenost manjših držav zaradi morebitnega posredovanja velikih sil.
Grenlandija pa odraža premik strateškega fokusa proti Arktiki in severnim prometnim potem, kjer se stikajo interesi Združenih držav Amerike, Evropske unije, Rusije in Kitajske. Povečan pomen kritičnih surovin pomeni prehod v fazo »geoekonomije virov«, v kateri nadzor nad redkimi minerali postane ključnega pomena za tehnološko in vojaško premoč.
Ti globalni trendi jasno kažejo, da gospodarskega razvoja Srbije ni več mogoče ločiti od varnostnih in strateških izzivov, pri čemer nevtralna in uravnotežena politika zahteva bistveno močnejše institucionalne in diplomatske zmogljivosti kot prej.
Na regionalni ravni je Srbija na dobri poti, da do leta 2026 izenači nominalni BDP s Hrvaško (članico EU) in do leta 2027 postane največje gospodarstvo v jugovzhodni Evropi, s čimer utrdi svoj status osrednjega gospodarskega stebra Zahodnega Balkana. Vzdržnost tega položaja bo odvisna od sposobnosti pretvorbe gospodarske rasti v vključujoč in dolgoročni trajnostni razvoj, s stalnim poudarkom na makroekonomski stabilnosti, energetski varnosti in institucionalni odpornosti.
Globalna dinamika kaže, da so gospodarski in varnostni dejavniki postali neločljivo povezani, medtem ko učinkovito uravnoteženje zahteva bolj sofisticirane politične in strateške zmogljivosti kot kdaj koli prej.
Po projekcijah Mednarodnega denarnega sklada[2] leto 2026 predstavlja ključno točko v regionalni gospodarski hierarhiji, ko bo Srbija po nominalni velikosti BDP dohitela Hrvaško, do leta 2027 pa naj bi prevzela položaj največjega gospodarstva v jugovzhodni Evropi. Realna rast BDP za leto 2026 je ocenjena na med 3,0 in 4,0 %, inflacija pa na približno 3,2–4 %, stopnja brezposelnosti pa ostaja stabilna v razponu od 8,4 do 8,8 %. Proračunski primanjkljaj naj bi bil pod 3 % BDP, javni dolg na približno 46–47 %, saldo tekočega računa pa na -5 % do -6 % BDP, kar odraža uvoz naložb in trgovinski primanjkljaj.
MDS poudarja odpornost srbskih makroekonomskih politik v kontekstu globalne negotovosti, hkrati pa opozarja na geopolitična tveganja, zunanjo nestabilnost in potrebo po strukturnih reformah, s posebnim poudarkom na političnem in investicijskem okolju.
Trenutne vladne pobude dodatno krepijo strateški okvir: načrtovano je povečanje državnega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) z 29,87 % na več kot 34 %, kar bi Srbiji dalo popoln nadzor nad ključnimi energetskimi odločitvami, hkrati pa se pripravljajo naložbe za nadaljevanje rafinerije nafte Pančevo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić poudarja pomen energetske varnosti, razvoja jedrskih in modularnih elektrarn, pospešene reforme v obrambnem in policijskem sektorju ter vlogo neposrednih tujih naložb, ki so leta 2025 presegle 3,5 milijarde evrov. Stabilizacija energetskega sektorja in dokončanje ključnih pogodb, vključno s prodajo NIS, sta ključnega pomena za načrtovano zvišanje pokojnin in izboljšanje življenjskega standarda.
Strukturna moč Srbije ne izhaja iz kratkoročnih cikličnih gibanj, temveč iz njenega demografskega in tržnega potenciala, razvite industrijske baze, izvozne usmerjenosti, strateških infrastrukturnih in energetskih projektov ter nenehnega pritoka neposrednih tujih naložb.
Do leta 2030 naj bi Srbija še povečala svojo prednost pred Hrvaško in znatno presegla Slovenijo glede na skupno gospodarsko velikost, s čimer bi utrdila svoj status osrednjega gospodarskega stebra Zahodnega Balkana.
Rast celotnega BDP ne pomeni nujno sorazmernega izboljšanja življenjskega standarda. Kazalniki BDP na prebivalca kažejo, da Srbija še naprej zaostaja za Hrvaško in Slovenijo, članicama EU, ki sta vodilni po dohodku in kakovosti življenja. Hkrati pa širitev infrastrukture v zadnjem desetletju, vključno z izgradnjo približno 650 kilometrov hitrih cest in avtocest, predstavlja viden prispevek k gospodarskemu razvoju.
Ta struktura ustvarja dve vzporedni realnosti: gospodarska rast in velikost trga krepita politični in investicijski položaj Srbije, medtem ko notranji družbeni izzivi zahtevajo skrbno usklajevanje razvoja s pravičnejšo porazdelitvijo gospodarskih koristi.
IFIMES opredeljuje tri možne razvojne scenarije: (i) realističen scenarij – stabilna rast z nadzorovanimi geopolitičnimi tveganji; (ii) optimističen scenarij – pospešena rast, ki jo spodbujajo strateški energetski projekti in institucionalne reforme; (iii) pesimističen scenarij – destabilizacija zaradi geopolitičnih pretresov, energetske nestabilnosti in upada naložb.
IFIMES poudarja, da bo sposobnost Srbije, da kvantitativno gospodarsko rast spremeni v trajnostni in vključujoč družbeni razvoj, ključni preizkus ekonomske in socialne politike v prihodnjem desetletju.
Srbija vstopa v fazo, v kateri gospodarska moč postaja ključni strateški vir, hkrati pa nosi nove odgovornosti znotraj kompleksnega mednarodnega reda. Leto 2026 zaznamuje najugodnejši gospodarski položaj države doslej, vendar v bistveno bolj zahtevnem in nepredvidljivem globalnem okolju. V takšnem kontekstu utrjevanje gospodarske moči ob hkratnem vlaganju v varnost in institucionalno odpornost predstavlja racionalno strategijo prilagajanja dinamiki mednarodnih odnosov, kjer načela moči prevladajo nad formalnimi normami.
Vzporedno se struktura trga jugovzhodne Evrope bistveno spreminja, Srbija pa prevzema vlogo osrednjega regionalnega gospodarskega akterja. Dolgoročna trajnost tega položaja je odvisna od sposobnosti pretvorbe gospodarske rasti v vključujoč in trajnostni razvoj ter od združljivosti nacionalne gospodarske moči z razdrobljeno in večpolarno globalno realnostjo.
Za ohranitev nove regionalne vloge je potrebno: ohraniti makroekonomsko stabilnost; pospešiti strukturne in institucionalne reforme; povezati gospodarsko rast s socialno kohezijo; in usklajevati zunanjo politiko v skladu s kompleksno večpolarno arhitekturo mednarodnih odnosov.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 13. januar 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] IMF Executive Board Concludes the 2025 Article IV Consultation with the Republic of Serbia and Completes the First Review Under the Policy Coordination Instrument, povezava: https://www.imf.org/en/news/articles/2025/06/30/pr-25228-serbia-imf-concludes-2025-art-iv-consult-completes-1st-rev-policy-coor-instrument?utm_source=chatgpt.com
