Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno spremlja in analizira ključna dogajanja na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugod po svetu. Posebna pozornost v najnovejši raziskavi „Srbija 2025: Geopolitična odpornost, energetska varnost in upravljanje sankcij“ je namenjena trenutnim razmeram v Republiki Srbiji, zlasti v kontekstu uvedbe dodatnih omejevalnih ukrepov proti Naftni industriji Srbije (NIS). Raziskava IFIMES izpostavlja ključne dejavnike, ki oblikujejo srbsko politično, gospodarsko in geopolitično okolje - od neposrednih posledic sankcij, prek regionalne in globalne dinamike, do notranjih institucionalnih in političnih izzivov. Analiza ponuja jasen vpogled v načine, kako se Srbija odziva na spreminjajoče se mednarodne okoliščine, na novo opredeljuje svojo energetsko strategijo in krepi institucionalno odpornost, da bi ohranila stabilnost in varnost v turbulentnem globalnem okolju.
Uvedba dodatnih omejevalnih ukrepov[2] proti Naftni industriji Srbije (NIS), podjetju v večinski ruski lasti, s strani OFAC (Urada za nadzor tujega premoženja) ameriškega ministrstva za finance predstavlja enega najobčutljivejših izzivov za energetski, gospodarski in zunanjepolitični položaj Srbije v letu 2025. Sankcij proti NIS ni mogoče obravnavati kot tehnično vprašanje, omejeno na energetski sektor; gre za globoko geopolitični instrument, ki neposredno vpliva na odnose Srbije z Evropsko unijo, Rusijo, regionalnimi energetskimi trgi in dinamiko prihodnjega prehoda na zelene vire energije.
Čeprav bi lahko bili negativni gospodarski učinki sankcij znatni – zlasti v segmentih rafiniranja, stabilnosti oskrbe in naložbenega cikla – dosedanje izkušnje kažejo, da Srbija uspešno blaži pritiske z diverzifikacijo dobavnih poti, stabilnimi pogodbami za plin in nafto ter povečanjem deleža obnovljivih virov energije v energetski mešanici.
Vlada Republike Srbije je v obdobju 2024–2025 vzpostavila številne mehanizme za zagotavljanje neprekinjenosti oskrbe in zaščito domačega energetskega trga. Ključni ukrepi vključujejo: širitev zmogljivosti energetskih povezav proti Bolgariji in Severni Makedoniji, povečanje naložb v skladiščne zmogljivosti, okrepitev sodelovanja z Madžarsko, Azerbajdžanom in Združenimi arabskimi emirati ter krepitev nacionalnih zmogljivosti z razvojem novih projektov na področju obnovljivih virov energije.
Kvantifikacija ekonomskih učinkov sankcij kaže na možno zmanjšanje prihodkov NIS in s tem povezan pritisk na proračun, blaga nihanja na trgu nafte in derivatov, upočasnitev investicijskega cikla in razvoja infrastrukture, a tudi relativno omejen vpliv na celotni BDP države in fiskalno stabilnost.
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da sankcije proti NIS niso povzročile destabilizacije srbskega energetskega sistema. Nasprotno – paradoksalno so ti ukrepi delovali kot katalizator za pospešeno diverzifikacijo in krepitev energetske avtonomije. Prav ta dokazana sposobnost prilagajanja potrjuje visoko stopnjo institucionalne odpornosti in dolgoročno strateško stabilnost Republike Srbije.
V obdobju 2024–2025 je Srbija pokazala izjemno odpornost v več ključnih dimenzijah: ● Geopolitična odpornost – kljub močnim pritiskom je Srbija ohranila politiko vojaške nevtralnosti, stabilnih odnosov z EU, ZDA, Rusijo in Kitajsko ter se potrdila kot neodvisen in zanesljiv regionalni akter ● Ekonomska odpornost – kljub geopolitičnim napetostim, učinkom sankcij in notranjepolitičnim izzivom je bila dosežena stabilna rast BDP, rekordno nizko razmerje med javnim dolgom in BDP ter visoka investicijska bonitetna ocena ● Institucionalna odpornost – kljub očitni krizi zaupanja v institucije je Srbija kljubovala pritiskom protestnih struktur in poskusom destabilizacije zunaj ustavnega okvira ● Varnostna odpornost – kljub poskusom povzročitve paralize sistema je varnostni sektor ohranil svojo funkcionalnost in s tem preprečil širše družbene motnje.
Splošna odpornost Srbije ni posledica naključja, temveč odraz sistematičnega, načrtovanega in strateškega delovanja, usmerjenega v ohranjanje institucionalne stabilnosti, ekonomske trajnosti in strateške avtonomije države. Kljub spreminjajočemu se in zahtevnemu mednarodnemu okolju, je Srbiji v opazovanem obdobju uspelo okrepiti svoj položaj in potrditi status enega najstabilnejših dejavnikov na Zahodnem Balkanu.
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da sankcij, uvedenih proti Naftni industriji Srbije (NIS), ne smemo obravnavati zgolj kot grožnjo, temveč predvsem kot močan katalizator za globoko strateško preobrazbo. Srbija je v eni najpomembnejših faz svoje energetske zgodovine: do leta 2030 mora hkrati zmanjšati odvisnost od ruskih virov energije, ohraniti cenovno stabilnost in ohraniti geopolitično ravnovesje v regiji.
Novi strateški energetski okvir vključuje več ključnih področij delovanja: ● Krepitev gospodarskega modela NIS z večjo udeležbo srbske države in vključitvijo novih domačih, regionalnih in evropskih partnerjev; ● Modernizacija naftne rafinerije v Pančevu s ciljem povečanja konkurenčnosti, tehnološkega napredka in produktivnosti; ● Globlja integracija v regionalne energetske trge za zagotovitev večje fleksibilnosti in varnosti oskrbe; ● Pospešen razvoj plinskih povezav in diverzifikacija virov plina, kar predstavlja ključni segment energetske varnosti; ● Naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije in napredne tehnologije shranjevanja energije, ki postavljajo temelje za dolgoročno trajnostno tranzicijo.
Na ta način energetska transformacija ne postane le gospodarska in razvojna prednostna naloga, temveč tudi osrednji steber nacionalne varnosti. To bistveno krepi strateški položaj in odpornost Srbije v vse bolj kompleksnem regionalnem in mednarodnem okolju.
V letih 2024–2025 je bila Republika Srbija izpostavljena večplastnim poskusom destabilizacije: od političnih pritiskov prek protestnih aktivnosti in performativnih javnih nastopov, prek okrepljenih medijskih kampanj iz nekaterih regionalnih središč do usklajenih lobističnih akcij, katerih cilj je bil oslabiti pogajalski položaj Srbije v odnosu do EU in v dialogu s Kosovom. Posebej velja omeniti poskus spodkopavanja zaupanja v ključne državne institucije in predstavnike izvršilne veje oblasti.
Napadi na predsednika Srbije Aleksandra Vučića (SNS) – vključno z nadaljnjo demonizacijo v delu domače in regionalne medijske sfere – predstavljajo segment širšega političnega inženiringa, katerega cilj je spodkopavanje notranje stabilnosti. Kljub takim pritiskom je Srbija preprečila stopnjevanje politične krize in nadaljevala delovanje brez resnih motenj v delu državnega aparata.
Mednarodni denarni sklad (IMF)[3] potrjuje, da makroekonomska politika Srbije ostaja »odporna« kljub globalnim pretresom. Po zadnjih napovedih bo realna rast BDP v letu 2025 znašala okoli 3 %, leta 2026 se bo pospešila na okoli 4 % in leta 2027 dosegla okoli 4,5 %.
Fiskalna politika[4] ostaja stabilna: proračunski primanjkljaj bo v obdobju 2025–2027 ostal pod 3 % BDP, ob strogem nadzoru javnega dolga. Svetovna banka[5] (WB) napoveduje zmerno pospešitev rasti v regiji na okoli 3,5 % za leto 2026, kar Srbiji z nadaljnjimi reformami in močnim investicijskim ciklom odpira možnost, da bo nad regionalnim povprečjem – okoli 4 %.
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da so ključni dejavniki, ki so omogočili ohranitev stabilnosti države, naslednji: stabilna podpora državljanov institucijam; jasna in dosledna komunikacija državnega vodstva; učinkovito in usklajeno delovanje varnostnih in obveščevalnih struktur; dobro mednarodno pozicioniranje ter trdna ekonomska in fiskalna disciplina.
Ta kombinacija notranjih zmogljivosti in strateškega upravljanja je Srbiji omogočila ohranjanje politične stabilnosti, institucionalne funkcionalnosti in splošne odpornosti v kontekstu kompleksnih regionalnih in globalnih izzivov.
Srbija dosledno sledi politiki, ki temelji na konceptu »štirih stebrov«, hkrati pa razvija in vzdržuje politične, gospodarske in varnostne odnose z EU, ZDA, Rusijo in Kitajsko. Čeprav evropska perspektiva ostaja jasno opredeljena strateška zaveza, neenakomeren, počasen in pogosto nepredvidljiv pristop EU do Zahodnega Balkana otežuje popolno utrditev reformnih procesov v državi.
Hkrati ZDA vse bolj priznavajo ključno vlogo Srbije pri ohranjanju regionalne stabilnosti in varnostne arhitekture. Kitajska krepi svojo investicijsko prisotnost prek infrastrukturnih in gospodarskih projektov, Rusija pa ostaja pomemben energetski partner, čeprav njen prostor za delovanje omejujejo globalne sankcije in nova pravila EU na področju energetske neodvisnosti.
Ta politika uravnoteženja ne predstavlja nejasnosti ali dvoumnosti, temveč strateško usmerjeno ohranjanje državne neodvisnosti, fleksibilnosti in manevrskega prostora v vse bolj polariziranem mednarodnem okolju, ki ga zaznamujejo globalne krize in geopolitične turbulence.
Srbija ostaja ključni akter stabilnosti na Zahodnem Balkanu, saj aktivno sodeluje v dialogu s Prištino, ki ga posreduje EU, v regionalnih pobudah in infrastrukturnih projektih, pomembnih za celotno regijo, ter vzdržuje stabilne odnose z Bosno in Hercegovino, Črno goro in Severno Makedonijo.
Omejevalni ukrepi proti NIS niso zmanjšali sposobnosti Srbije, da ohrani vodilno vlogo v projektih energetske in prometne povezljivosti, kar potrjuje njen strateški in konstruktiven položaj v regiji.
Srbija vstopa v leto 2026 soočena s kompleksnimi, a jasno opredeljenimi političnimi, gospodarskimi in mednarodnimi izzivi, pri čemer je pomembna institucionalna in državna odpornost potrjena s prejšnjimi krizami. Kljub močnim zunanjim pritiskom, sankcijam proti NIS, poskusom destabilizacije in notranjim političnim napetostim je država ohranila gospodarsko rast, fiskalno stabilnost in mednarodno verodostojnost, kar potrjuje njeno visoko odpornost.
Omejevalni ukrepi proti NIS, ki predstavljajo enega najmočnejših preizkusov energetske in gospodarske varnosti v zadnjem desetletju, so pokazali sposobnost Srbije, da diverzificira energetske tokove, okrepi strateške rezerve in na novo opredeli energetsko politiko, ne da bi pri tem ogrozila stabilnost in gospodarski sistem. Sankcije niso privedle do zloma trga, družbenih pretresov ali politične paralize; nasprotno, Srbija je hkrati ohranila energetsko suverenost, posodobila infrastrukturo in ostala dosledna politiki uravnoteženja med Vzhodom in Zahodom.
Vstop v leto 2026 pomeni začetek nove faze politične konsolidacije. Napovedane predčasne volitve predstavljajo ključni trenutek za institucionalizacijo politične stabilnosti in postavitev temeljev za dolgoročni razvoj na načelih demokracije, predvidljivosti in odgovornosti. Za institucije je to preizkus profesionalnosti in neodvisnosti, politični akterji pa se soočajo z izzivom zrelosti in pripravljenosti na konstruktiven dialog.
Hkrati leto 2026 prinaša tudi novo geopolitično dinamiko: nadaljnjo redefinicijo evropske politike širitve, krepitev regionalne povezanosti s strateškimi pobudami in zadnje priprave na EXPO 2027, projekt ključnega pomena za mednarodno prepoznavnost in podobo Srbije. Prihajajoče leto postavlja tudi vprašanje, ali želi EU integrirati Zahodni Balkan ali ga prepustiti geopolitični »sivi coni«.
Srbija v leto 2026 vstopa z jasnimi sporočili: politična stabilnost je dosegljiva, gospodarska in energetska odpornost sta nedvomni, regionalni položaj je okrepljen, evropska pot pa ostaja strateška zaveza – z vztrajanjem pri enakosti, partnerstvu in objektivnosti.
Če se bodo institucije v tem letu še okrepile, če se bo nadaljevala politika odgovornosti, če se bodo razvili mehanizmi dialoga in se bodo odnosi z mednarodnimi partnerji racionalizirali, ima Srbija potencial, da leto 2026 spremeni v prelomnico, s katero se bo potrdila kot stabilna, odporna, predvidljiva in zanesljiva država, trdno zasidrana v evropski perspektivi, z ohranjeno strateško avtonomijo in močno mednarodno integriteto.
V letu 2025 je Srbija kljub kombinaciji močnih zunanjepolitičnih pritiskov, sankcij proti NIS, notranjih političnih napetosti in globalne nestabilnosti pokazala visoko stopnjo institucionalne, gospodarske in geopolitične odpornosti. Namesto destabilizacije so omejevalni ukrepi proti NIS delovali kot katalizator, ki je pospešil proces diverzifikacije, modernizacije energetskih zmogljivosti in preoblikovanja strateškega pristopa k varnosti oskrbe.
Srbija se je izkazala za stabilnega in predvidljivega akterja, sposobnega uravnotežiti med Vzhodom in Zahodom, okrepiti svojo regionalno vlogo in ostati zavezanega evropskemu povezovanju, hkrati pa ohraniti svojo strateško avtonomijo. Z vstopom v leto 2026 se država sooča z novimi političnimi in gospodarskimi izzivi, a tudi s pomembnimi priložnostmi za nadaljnjo utrditev stabilnosti, okrepitev institucij in izboljšanje svojega mednarodnega položaja.
Če se bo nadaljeval potek reform, odgovornih politik in modernizacije energetike, ima Srbija potencial, da potrdi svoj status ključnega dejavnika stabilnosti in enega najbolj odpornih akterjev v regiji.
V prihodnjem obdobju pa ostajajo potencialna tveganja na več ključnih področjih: geopolitičnem (spremembe v regionalnem in globalnem ravnovesju moči); energetska (odvisnost od zunanjih dobaviteljev in morebitne motnje na energetskem trgu); ekonomsko-finančna (vpliv svetovnih recesij, inflacije in valutnih nihanj) ter politično-institucionalna (notranji pritiski, institucionalna kriza zaupanja in izzivi pri utrjevanju demokratičnih procesov).
Mednarodni inštitut IFIMES ocenjuje, da ima Srbija znatno odpornost. Z doslednim izvajanjem reform in strateških politik lahko država še okrepi svojo vlogo stabilnega, predvidljivega in verodostojnega akterja v regiji in širšem mednarodnem okolju.
Ljubljana/Washington/Bruselj/Beograd, 8.december 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
[2] Russia-/Ukraine-related Designations; Venezuela-related Designations; Publication of Russia-related Determinations; Issuance of Russia-related General Licenses and Frequently Asked Questions, povezava: https://ofac.treasury.gov/recent-actions/20250110
[3] IMF Executive Board Concludes the 2025 Article IV Consultation with the Republic of Serbia and Completes the First Review Under the Policy Coordination Instrument, povezava: https://www.imf.org/en/news/articles/2025/06/30/pr-25228-serbia-imf-concludes-2025-art-iv-consult-completes-1st-rev-policy-coor-instrument?
[4] IMF Staff Reaches Staff-Level Agreement on the First Review under the Policy Coordination Instrument and Conducts Discussions of the 2025 Article IV Consultation with Serbia, povezava: https://www.imf.org/en/news/articles/2025/06/10/pr-25192-serbia-imf-agree-on-1st-rev-policy-coor-inst-conducts-discs-2025-art-iv-consult?
[5] Growth in the Western Balkans Holds Firm Amid Global Uncertainty, povezava: https://www.worldbank.org/en/news/press-release/2025/04/28/growth-in-the-western-balkans-holds-firm-amid-global-uncertainty?
