Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno analizira dogodke na Bližnjem vzhodu, Balkanu in po svetu. Bogoljub J. Karić, človekoljub, filantrop in vizionar, v svojem poklonu nedavno tragično preminulemu Charlieju Kirku razmišlja o njegovem izjemnem prispevku k svobodi govora, pluralizmu misli in gradnji boljšega sveta, za katerega se je zavzemal. Njegov članek z naslovom »Poklon Charlieju Kirku: Svoboda govora, pluralizem in ohranjanje vrednot v globalnem kontekstu« objavljamo v celoti.
Sodobni svet doživlja globoke preobrazbe. Globalizacija, digitalna revolucija in kulturna polarizacija na novo opredeljujejo javni prostor in družbeno življenje. V takšnem okolju, svoboda govora in pluralizem mnenj postajata ključna temelja demokracije in družbenega razvoja.
Charlie Kirk (1993–2025), ameriški konservativni mislec in ustanovitelj organizacije Turning Point USA, je postavil standarde v obrambi svobode izražanja in spodbujanju konservativnih vrednot. Njegovo poslanstvo je bilo ponuditi mladim generacijam alternativo v času, ko javni diskurz pogosto postaja enoten.
Kirk je pogosto poudarjal: »Če ne branite pravice drugih, da povedo, kar mislijo, ne boste imeli tudi pravice izraziti svojega mnenja.«
Fundacija »Braća Karić« mu je posmrtno podelila priznanje za njegov prispevek k svobodi govora, pluralizmu mnenj in vrednotam, ki bogatijo družbo.
Svoboda govora je univerzalna pravica, ki jo zagotavljata Splošna deklaracija o človekovih pravicah (19. člen) in Evropska konvencija o človekovih pravicah (10. člen). Ta pravica ni le pravna norma – je temelj demokratične kulture.
Kirk je pokazal, da svoboda izražanja ni abstraktna kategorija, temveč vsakdanji boj. Njegova opozorila o »kulturi odpovedi« in pretirani politični korektnosti nas spominjajo, da demokracija izgubi svoj pomen, če pravica do drugačnega mnenja postane iluzorna.
Globalni odmev njegovih idej potrjuje, da svoboda govora predstavlja skupni izziv za vse človeštvo – od razvitih demokracij do družb v tranziciji.
Donald Trump je večkrat poudaril pomen svobode izražanja in angažiranja: »Branimo svobodo govora, ker je temelj vseh svoboščin.«
Za Kirka so bili družina, skupnost in religija stebri družbene stabilnosti in medgeneracijske kontinuitete. V času pospešenih sprememb in relativizacije identitete, je verjel, da ohranjanje tradicije in moralnega okvira omogoča zdrav razvoj družbe.
Ta pristop je še posebej pomemben za Balkan in Bližnji vzhod, kjer hitre družbene spremembe pogosto povzročajo napetosti. Kirk je s poudarkom na moralni doslednosti in družbeni odgovornosti opozoril na vrednote, ki se v procesu modernizacije ne smejo izgubiti.
Donald Trump je o ohranjanju vrednot in družinskega okvira izjavil: »Narod, ki izgubi spoštovanje do družine in tradicije, izgubi samega sebe.«
Kirkova pripravljenost na dialog je bila hkrati izraz doslednosti in odprtosti. Čeprav je zagovarjal konservativna stališča, je spoštoval drugače misleče in pokazal, da obramba lastnih vrednot ne pomeni ekskluzivnosti.
Ta model dialoga je lahko pomemben tudi za balkanske družbe, kjer je kultura političnega in javnega diskurza pogosto premalo razvita, in služi kot primer premagovanja ideoloških in kulturnih delitev.
Eden od Kirkovih ključnih prispevkov je bilo njegovo delo z mladimi. Preko Turning Point USA je spodbujal kritično mišljenje, aktivno državljanstvo in odgovornost do skupnosti. Pokazal je, da so lahko mladi, ko jim je dan prostor za izobraževanje in angažiranost, gonilna sila družbenih sprememb.
Ta model je še posebej pomemben za Balkan in Bližnji vzhod, kjer vključevanje mladih v družbene procese krepi demokratično konsolidacijo in stabilnost. Kot zagovornik aktivne vloge mladih, menim, da bi jim morali dati volilno pravico že pri 16ih letih.
Zapuščina Charlieja Kirka zajema na tri univerzalna sporočila:
Fundacija bratov Karić, iz Beograda v Srbiji, je posmrtno podelila Charlieju Kirku nagrado za njegov prispevek k svobodi govora in vrednotam, ki bogatijo družbo. To priznanje simbolizira Kirkovo trajno delo, a tudi obveznost prihodnjih generacij, da nadaljujejo pot, ki jo je pogumno prehodil.
Njegova zapuščina zdaj postaja še močnejši navdih za aktivizem, izobraževanje in promocijo demokratičnih vrednot.
Charlieja Kirka si bomo zapomnili kot misleca in aktivista, ki je dosledno zagovarjal svobodo govora in spodbujal vrednote, ki so temelj zdrave družbe. Njegovo delo živi naprej v vseh, ki verjamejo, da so svoboda, družina in vera večne kategorije, vredne predanosti in potrditve.
Svoboda govora ni privilegij – je odgovornost vsake generacije. To sporočilo ostaja najmočnejša nit njegovega življenja in dela.
O avtorju:
Bogoljub J. Karić, je bil rojen leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na oddelku za geografijo. Magistriral je na Ekonomski fakulteti v Nišu na temo »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Skupaj s tremi brati in sestro je leta 1971 v Peći ustanovil družinsko tovarno »Braća Karić«. V skoraj pol stoletja dolgem obdobju je razvil veliko podjetje, ki deluje na različnih področjih po vsem svetu: telekomunikacije, gradbeništvo, finance, izobraževanje, mediji, trgovina, ... Je član svetovalnega odbora IFIMES-a. Je predsednik Mednarodnega komiteja »Nikola Tesla«, strokovnjak Programa OZN za trajnostni razvoj, član Global Marketplace-a OZN in član programa OZN »AI for Good«. Karić je pionir in reformator kapitalizma v Jugoslaviji in Gorbačovovi Rusiji, vizionar, graditelj, filantrop in arhitekt nove ekonomske svetovne ureditve.
Članek predstavlja stališče avtorja in ne odraža nujno stališča IFIMES-a.
Ljubljana/Beograd, 1. oktober 2025
[1] IFIMES – Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
