Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] iz Ljubljane, Slovenija, redno spremlja geopolitični razvoj na Bližnjem vzhodu, Balkanu in v širšem mednarodnem okolju. Sodobni svet se sooča z več krizami – varnostnimi, energetskimi, gospodarskimi in institucionalnimi, ki zahtevajo premišljen in dolgoročen pristop. Kratkoročne strategije in delne rešitve ne morejo več zagotavljati stabilnosti ali predvidljivosti. V tem okolju je Platforma strateške vizije pobuda, katere cilj je opredeliti osnovne stabilizacijske točke prihodnjega globalnega reda, ki temelji na partnerstvu, varnosti, energetski varnosti in institucionalnem razvoju. Njen namen je ponuditi dolgoročno perspektivo in konkretne modele sodelovanja, ki prispevajo k trajnemu miru, blaginji in globalnemu ravnovesju. V tem kontekstu IFIMES ekskluzivno objavlja članek Bogoljuba J. Karića, uglednega filantropa, vizionarja in navdihovalca, v katerem predstavlja svojo platformo strateške vizije v okviru novega globalnega reda. Članek z naslovom »Platforma strateške vizije: Varnost, energija in globalna stabilnost kot temelji prihodnjega svetovnega reda« odpira novo perspektivo za Srbijo in Balkan kot aktivna in relevantna akterja pri oblikovanju prihodnjih globalnih trendov.
Sodobni svet vstopa v obdobje globokih strukturnih sprememb, ki jih zaznamujejo sočasne varnostne, energetske, gospodarske in institucionalne krize. V takšnem okolju kratkoročne rešitve in delni politični odzivi izgubljajo svojo učinkovitost. Potreben je nov strateški okvir, ki presega dnevno politiko in ponuja dolgoročno vizijo stabilnosti, razvoja in globalnega ravnovesja.
Ta platforma strateške vizije temelji na prepričanju, da mora prihodnji svetovni red temeljiti na jasno opredeljenih stabilizacijskih točkah, odgovornih partnerstvih ter trajnostnih varnostnih in energetskih modelih.
Zgodovinske izkušnje kažejo, da so Združene države Amerike igrale ključno vlogo pri oblikovanju stabilnih regionalnih in globalnih sistemov. Strateška partnerstva z Japonsko, Nemčijo, Izraelom in Avstralijo so dokazala, da kombinacija varnosti, gospodarskega razvoja in tehnološkega napredka ustvarja dolgoročno stabilnost in predvidljivost.
V sodobnih okoliščinah imajo Združene države Amerike sposobnost, da ponovno uveljavijo svojo vlogo vodje in garanta globalnega ravnovesja – ne s prevlado, temveč z upravljanjem sistemov strateškega pomena za človeštvo: energije, varnosti in industrijskega razvoja.
Eden ključnih elementov prihodnje globalne arhitekture je Arktika, še posebej Grenlandija. Zaradi svoje geografske lege med Severno Ameriko in Evropo ter vse večjega pomena arktičnih virov, je potencialno središče za novo energetsko, industrijsko in socialno infrastrukturo.
Dolgoročno se lahko Grenlandija razvija kot osrednje območje za sprejem, predelavo in distribucijo nafte in plina, namenjenega Evropski uniji, Združenim državam Amerike in partnerskim državam. V sodelovanju z Združenimi državami Amerike, evropskimi partnerji in Rusko federacijo bi bilo treba razmisliti o izgradnji specializiranih arktičnih in podmorskih cevovodov, ki bi omogočili varen, nadzorovan in dolgoročen transport energetskih virov iz arktičnega in sibirskega bazena v Grenlandijo in nato na evropske in svetovne trge. Tak sistem bi zagotavljal energetsko varnost Zahoda, cenovno stabilnost in dolgoročno predvidljivost oskrbe, s strateškim vodstvom Združenih držav Amerike pri upravljanju in varnosti te infrastrukture.
Ta vizija ima tudi močno socialno razsežnost. Energetski in industrijski razvoj Grenlandije pomeni vključevanje lokalnega prebivalstva kot aktivnih udeležencev v svetovnem gospodarstvu – prek industrije, naložb in izobraževanja. Ustvarjanje novih delovnih mest, dvig življenjskega standarda in dolgoročna perspektiva bi pritegnili znanje, kapital in novo prebivalstvo. Na ta način bi Grenlandija lahko postala eno najprivlačnejših ozemelj za življenje, delo in tehnološki razvoj v 21. in 22. stoletju.
Vzporedno s svetovnimi procesi ostaja Zahodni Balkan regija strateškega pomena za evropsko varnost. S sprejetjem Zakona o demokraciji in blaginji Zahodnega Balkana v ameriškem kongresu je bila regija formalno opredeljena kot območje dolgoročnega nacionalnega in strateškega interesa za Združene države.
V tem okviru se Republika Srbija uveljavlja kot osrednji stabilizacijski dejavnik na Balkanu. Njen geografski položaj, infrastrukturne povezave in politične zmogljivosti ji omogočajo ključno vlogo pri ohranjanju regionalne stabilnosti. Dolgoročna stabilnost Srbije neposredno pomeni stabilnost celotne regije, brez novih konfliktov, delitev in varnostnih eskalacij.
S strateškim partnerstvom z Združenimi državami lahko Srbija postane ključna platforma za boj proti regionalni korupciji, za boj proti organiziranemu kriminalu in nadnacionalnim mrežam ter za nadzor nad nezakonitimi finančnimi tokovi in potmi za trgovino z drogami. Ti procesi bi morali potekati institucionalno – z vladavino prava, gradnjo sistemov in varnostnih arhitektur, ki temeljijo na partnerstvu, ne na sili.
Hkrati tak pristop ustvarja predpogoje za krepitev demokratičnih institucij, neodvisnega sodstva in odgovornih vlad. Demokracija v tem kontekstu ni razumljena kot ideološki cilj, temveč kot funkcionalno orodje za stabilnost, varnost in gospodarski razvoj.
Platforma strateške vizije predstavlja model globalnega sodelovanja, ki temelji na partnerstvu, varnosti in dolgoročnem razvoju:
Ta pobuda ni usmerjena proti nobenemu akterju. Njeno bistvo je ustvarjanje trajnega miru, stabilnosti in blaginje svetovne skupnosti.
O avtorju:
Bogoljub J. Karić se je rodil leta 1954 v Peći/Peja. Diplomiral je na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Prištini, na Oddelku za geografijo, ter magistriral na Ekonomski fakulteti v Nišu z magistrskim delom »Organizacija in razvoj malega gospodarstva«. Leta 1971 je skupaj s tremi brati in sestro v Peći ustanovil družinsko podjetje »Braća Karić«, ki se je v skoraj petdesetletnem obdobju razvilo v mednarodno poslovno skupino z dejavnostmi na področju telekomunikacij, gradbeništva, financ, izobraževanja, medijev in trgovine po vsem svetu. Bogoljub J. Karić je član svetovalnega odbora IFIMES-a, predsednik Mednarodnega komiteja »Nikola Tesla«, strokovnjak Programa Združenih narodov za trajnostni razvoj, član Global Marketplace Združenih narodov ter član programa OZN »AI for Good«. V javnosti je prepoznan kot pionir in reformator kapitalizma v nekdanji Jugoslaviji in Gorbačovovi Rusiji, vizionar, graditelj in filantrop ter eden izmed arhitektov nove globalne ekonomske ureditve.
Članek odraža stališča avtorja in ne nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Beograd, 17.januar 2026
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
