Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES)[1] s sedežem v Ljubljani, Slovenija, je prepoznaven po svojih rednih in poglobljenih analizah globalnih dogajanj, s posebnim poudarkom na Bližnjem vzhodu, Balkanu in drugih strateško pomembnih regijah sveta. Med njegovimi uglednimi sodelavci je tudi dr. J. Scott Younger, predsednik komisije pri Glendale Partners in član Svetovalnega odbora IFIMES. V svojem članku z naslovom »Nepredvidljiv svet, nadaljevanje« dr. Younger nadaljuje razmislek o ključnih globalnih krizah, pri čemer se osredotoča ne le na razmere v Gazi in Ukrajini, temveč tudi na dogajanja v Sudanu, Afganistanu in drugih območjih, ki ostajajo žarišča nestabilnosti in geopolitičnih napetosti.
Zdaj je oktober in zdi se, da vojnama v Ukrajini ali Palestini ni konca, saj bi se obe morali že končati. Predsednik Trump se je sicer že prej hvalil s tem, kaj bo storil, a je ugotovil, da so razmere veliko bolj zapletene, kot je sprva mislil, in dopušča, da njegova prijateljstva z glavnima protagonistoma, v obeh, z vojno razdejanima območjema, Putinom in Netanjahujem, ovirajo odločne odzive. Imeli so ga za megalomana z rahlim občutkom paranoje in intelektualne praznine, čeprav tega sploh ni priznal, saj iskreno verjame, da ima dar, ki bo prejel Nobelovo nagrado, in ga je treba priznati. Ne posluša in če se ostro ne strinja s tem, kar se mu govori, si lahko odpuščen!
Neposredno zaskrbljujoče so razmere v Gazi. Premier Netanjahu se po lastnih besedah redno pogovarja s Trumpom in ga je očitno prepričal, naj še naprej podpira njegova prizadevanja za prevzem celotne Gaze. In to kljub temu, da so mu generali IDF rekli, naj pristane na premirje, da bi ustavili vojno, načrt, o katerem so se dogovorile vpletene strani, kot so Katarci, s katerim se je Hamas strinjal, vključno z izpustitvijo talcev. Pred nekaj dnevi je potekala razburjena seja kabineta, na kateri je prevladalo skrajno desničarsko stališče o nadaljevanju vojne do konca. Trump se je strinjal z odločitvijo kabineta, kljub močnemu mnenju preostalega sveta. Nato je predlagal, da bi ZDA deset let po koncu vojne upravljale pas in poskrbele za njegovo obnovo. Seveda bi to omogočilo nadaljevanje njegovega načrta za izgradnjo riviere Bližnjega vzhoda. Vsi preostali Palestinci bi bili nastanjeni v posebej zgrajenih skupnostih. Senca apartheida, ki so ga Južnoafričani že pred nekaj desetletji zavrnili. To je skrajno nepravičen, če ne celo krut sistem, še posebej ker Palestinci na tej zemlji živijo že generacije. Na nedavnemu zasedanju OZN, se je soglasno glasovalo proti nadaljnjim dejanjem Izraela, vendar ni bilo sprejeto, ker so ZDA uporabile svoj veto; eden proti! In tako se umori IDF nadaljujejo, kar bi ZDA lahko ustavile.
Medtem na zahodnem bregu skrajno desničarski izraelski naseljenci z odobravanjem skrajne desnice vztrajno odvzemajo kose zemlje Palestincem, celo tistim, ki so oboroženi in nevede – ali zavestno – v soočenju ubijajo lokalno prebivalstvo. Za te naseljence ni kazni, če pa domačini, od katerih mnogi skrbijo za zemljo že generacije, pokažejo oster odpor, jih lahko brez sojenja zaprejo v slabe razmere za več mesecev, celo let. To se naseljencem dogaja, preostalemu svetu je bilo to relativno neznano, vse do sedanjih nemirov. Izrael je po zaslugi nekaj sebičnih, skrajnih strank s skrajno desničarskimi stališči državo spremenil v izobčensko državo, ki bo zagotovo doživela sodno odločbo. To današnjim Palestincem ne pomaga. Kdaj bo pomagal preostali svet? Konec igre se zdi blizu, vendar je možnih več izidov, ki so zelo odvisni od tega, v katero smer bo Trump pripeljal ZDA, od katerih nobeden ne more doseči zadovoljive rešitve za Palestince. Rešitev z dvema državama, ki bi jo sprejela večina preostalega sveta, pa tudi precejšnje število Izraelcev, ni na Trumpovem dnevnem redu. Prisotno je obupno vzdušje, da bo predlagana rešitev nezadovoljiva in da se bodo prepiri nadaljevali, morda celo hujši.
Glede vojne v Ukrajini so pričakovali, da bo srečanje med Trumpom in Putinom na Aljaski privedlo do preboja k prekinitvi ognja in mirovnim pogajanjem. Postalo je jasno, da Putin ne glede na to, kaj bo izjavil, ne išče zgodnje prekinitve spopadov. Precej zadovoljen je s statusom quo z majhnimi pridobitvami na kopnem in svojo sposobnostjo, da doseže nekaj uspeha po vsej Ukrajini z zračnim bojem z brezpilotnimi letali, ki jih ima očitno ogromno, več kot jih lahko obvlada ukrajinska zračna obramba. Trump kaže znake razdraženosti in grozi, da bo Rusiji uvedel še več sankcij. Toda Putin se odziva le na dejanja, ne le na grožnje. Bo Trump uporabil nekaj sile proti svojemu prijatelju Putinu? Ali pa bo okleval kot prej?
Evropejci, vključno z Združenim kraljestvom, so se srečevali in razpravljali o vlogi, ki jo pričakujejo, da bodo igrali, ko bo vzpostavljeno premirje. Čakajo, ali bo Trump uresničil svojo grožnjo s sankcijami in ali se bo Putin umaknil, ker meni, da z nadaljevanjem vojne ne bo ničesar pridobil. Trdo se bo pogajal, saj verjame, da je Trumpa "zvezal" s preteklimi prestopki. Ali bodo Evropejci neomajno stali ob strani Ukrajini? To je nezadovoljiva situacija, celo nesrečna, zaradi nepredvidljivega predsednika in precej šibke Evrope.
Medtem ko ta dva dogodka prevladujeta v medijih, se drugod dogajajo drugi konflikti, predvsem v Sudanu, ki ga razdira državljanska vojna med vlado in močno uporniško silo, pri čemer obe strani oskrbujejo rivalske države Bližnjega vzhoda. Smrti civilnega prebivalstva in povzročena lakota presegajo celo prizadevanja OZN. Sosednje države je treba spodbuditi, da posredujejo, končajo boje in vzpostavijo mir. Podpora za oblikovanje nove vlade in pomoč njej pod jurisdikcijo OZN bosta potrebni še kar nekaj časa, dokler se država ne stabilizira.
Težave s skrajno islamsko talibansko vlado v Afganistanu ostajajo, kar je pred kratkim doseglo vrhunec zaradi potresa z magnitudo 6,0 po Richterjevi lestvici na oddaljenem območju vzhodno od Kabula, kjer je bilo nekaj osamljenih, revnih vasi. Število smrtnih žrtev je preseglo 1000 in trajalo je nekaj časa, da so našli trupla, običajno pa je bil dostop mogoč le s helikopterjem.
Mjanmar je, odkar je bila izvoljena vlada Aung San Suu Kyi pred približno štirimi leti z vojaškim udarom strmoglavljena, in je bila Suu Kyi v hišnem priporu, država v nenehnih nemirih. Ljudje niso bili naklonjeni udaru in med vojsko in ljudstvom na severu poteka nenehen boj, ki se mu ne vidi konca. Vprašanja so bolj zapletena in upoštevati je treba zgodovino Burme, kakršna je bila nekoč, njeno dolžino 2500 km in sedem različnih ljudstev z različnimi običaji in vrednotami, ki tam živijo v ločenih državah.
Druge nemire lahko najdemo na primer na Haitiju v Karibih, ki se dotika jugovzhoda ZDA in Južne Amerike z državami, ki jim »vladajo« mamilarski karteli.
Končno pa je tu še prihajajoči blok BRICS, ki ga je leta 2006 ustanovila Rusija, članice pa so Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, h kateremu se je pridružilo še več drugih držav, zlasti z Bližnjega vzhoda in pred kratkim Indonezija. Šanghajska organizacija za sodelovanje, ki izvira iz leta 1996 in vključuje velik del članic BRICS, je pred kratkim pokazala precejšnjo moč. V preteklem mesecu je Kitajska prvič po več letih pokazala polno parado svoje vojaške moči.
Vendar pa je glavni cilj ŠOS in BRICS krepitev gospodarske moči s trgovino. Oba imata predvsem evrazijski sedež, vendar BRICS vključuje tudi Brazilijo in Južno Afriko. Skratka, to so novi pomembni bloki, ki se širijo in ki naj bi konkurirali zahodnim državam. Vključujejo veliko virov. Trump je pred kratkim izvedel, da Modi iz Indije odvzema veliko nafte Rusiji, s čimer zmanjšuje učinek njegovih sankcij na Rusijo. Besno je uvedel 50-odstotne carine za Indijo, kar je razumljivo razjezilo Modija in preusmerilo pogled Indije z Zahoda na Evrazijo. Indija vztrajno raste in po napovedih bo v naslednjem stoletju ena vodilnih držav sveta. Več kmalu!
O avtorju:
Dr. J. Scott Younger, OBE, je gradbeni inženir, 42 let je preživel na Daljnem vzhodu in opravljal naloge v 10 državah za Svetovno banko, ADB in UNDP. Objavil je veliko prispevkov, bil je kolumnist za Forbes Indonezija in Globe Asia. Bil je član uprav britanske in evropske zbornice, 17 let je bil podpredsednik Mednarodne poslovne zbornice. Njegovi področji zanimanja sta infrastruktura in trajnostni razvoj, zanima pa se tudi za mednarodne zadeve. Je mednarodni kancler Predsedniške univerze v Indoneziji in častni višji znanstveni sodelavec Univerze v Glasgowu. Je član Svetovalnega odbora IFIMES.
Članek predstavlja stališča avtorja in ne odraža nujno stališč IFIMES-a.
Ljubljana/Glasgow, 6. oktober 2025
[1] IFIMES - Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani, Slovenija, ima poseben posvetovalni status pri Ekonomsko-socialnem svetu ECOSOC/OZN, New York, od leta 2018 in je izdajatelj mednarodne znanstvene revije »European Perspectives«, povezava: https://www.europeanperspectives.org/en
